Večjezičnost v Evropskem parlamentu 

Evropska unija je svojo veliko raznolikost kultur in jezikov vedno štela za dragocenost, kar se tudi odraža v večjezičnosti, ki je trdno ukoreninjena v evropske pogodbe. Zaradi nje so evropske institucije vsem državljanom Unije bolj dostopne in pregledne, kar je bistveno za uspeh demokratičnega sistema EU.

Evropski parlament se od drugih institucij EU razlikuje po svoji obveznosti zagotavljanja največje možne mere večjezičnosti. Vsak evropski državljan ima namreč pravico, da kandidira na volitvah za Evropski parlament. Ne bi bilo razumno, da bi od poslancev Evropskega parlamenta zahtevali odlično znanje katerega od bolj razširjenih jezikov, denimo francoščine ali angleščine. Pravica vsakega poslanca, da prebira in piše parlamentarne dokumente, posluša razprave in se izraža v svojem jeziku, je izrecno zapisana v poslovniku Evropskega parlamenta.

Vsi državljani EU morajo imeti možnost, da zakonodajo, ki jih zadeva, berejo v jeziku svoje države. Evropski parlament je kot sozakonodajalec tudi dolžan v vseh uradnih jezikih zagotoviti neoporečno jezikovno kakovost vse zakonodaje, ki jo sprejema.

Evropejci imajo na podlagi evropske zakonodaje pravico, da v svojem jeziku spremljajo delo Parlamenta, zastavljajo vprašanja in prejemajo odgovore.

Od konca 50. let prejšnjega stoletja, ko so se v institucijah Evropskih skupnosti uporabljali le štirje jeziki, se je precej spremenilo. Danes se v Evropskem parlamentu uporablja kar 24 uradnih jezikov, kar je ogromen jezikovni izziv.

Vsakič, ko se je Evropski uniji pridružila nova država članica, se je število uradnih jezikov povečalo.

Uradni jeziki EU od ...

• nizozemščina, francoščina, nemščina, italijanščina 1958
• danščina, angleščina 1973
• grščina 1981
• portugalščina, španščina 1986
• finščina, švedščina 1995
• češčina, estonščina, madžarščina, latvijščina, litovščina, malteščina, poljščina, slovaščina, slovenščina 2004
• bolgarščina, irščina, romunščina 2007
• hrvaščina 2013

Uradni jeziki EU se opredelijo v uredbi, ki se z vsako priključitvijo nove članice spremeni, da se doda nov uradni jezik. Vsi uradni jeziki imajo enak status.

S 24 uradnimi jeziki je skupaj 552 možnih kombinacij, saj se lahko vsak jezik prevede v 23 drugih jezikov. Evropski parlament ima za premagovanje tega izziva zelo učinkovito službo za tolmačenje, prevajanje in preverjanje pravnih besedil. Za neovirano delovanje teh služb in ohranitev stroškov v razumnih mejah veljajo zelo stroga pravila.

Prevajalska služba Evropskega parlamenta omogoča večjezično pisno in elektronsko komuniciranje v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Ima ključno vlogo pri zagotavljanju preglednosti zakonodajnega in proračunskega postopka EU ter pri približevanju EU njenim državljanom.

Generalni direktorat za prevajanje zaposluje približno 1140 ljudi, med katerimi je več kot 600 prevajalcev, in je eden največjih tovrstnih delodajalcev na svetu.

Glavna naloga tolmačev Evropskega parlamenta je simultano natančno prenesti govore poslancev v vse uradne jezike. Tolmačenje se zagotavlja za vse večjezične seje, ki jih organizirajo uradni organi te institucije.

V generalnem direktoratu Evropskega parlamenta za logistiko in tolmačenje za konference je redno zaposlenih približno 270 tolmačev, poleg tega je na voljo približno 1500 zunanjih akreditiranih tolmačev, ki jih za pokritje potreb pokličejo kar pogosto.

Zakonodaja, ki jo sprejme Evropski parlament, zadeva preko 447 milijonov državljanov iz 27 držav, ki govorijo 24 uradnih jezikov: v vseh teh jezikih mora biti enaka in jasno razumljiva. Preverjanje jezikovne in pravne kakovosti besedil je naloga pravnikov lingvistov Evropskega parlamenta.

Pravniki lingvisti Evropskega parlamenta skozi ves zakonodajni postopek zagotavljajo kar največjo kakovost zakonodajnih besedil v vseh jezikih EU. Da bi lahko Parlament svojo politično voljo izrazil v kakovostnih zakonodajnih besedilih, so pravniki lingvisti vključeni v vse stopnje zakonodajnega postopka.

Te naloge opravlja ekipa 75 pravnikov lingvistov, katerih delo je predvsem:

• pomoč poslancem in sekretariatom odborov z nasveti glede priprave in poteka postopkov, od prve priprave besedila do njegovega končnega sprejetja na plenarnem zasedanju;
• priprava in objava zakonodajnih besedil, ki naj bi jih Parlament sprejel v svojih odborih in na plenarnih zasedanjih, ob zagotavljanju kar največje kakovosti vseh jezikovnih različic predlogov sprememb v poročilih in nemotenega poteka postopka;
• tehnična priprava predlogov sprememb, vloženih za plenarno zasedanje, in objava vseh besedil, sprejetih na dan glasovanja na plenarnem zasedanju;
• dokončno oblikovanje zakonodajnih aktov s pravniki lingvisti Sveta.