Pojdi na vsebino

Vakcinij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vakcinij

Vaccinium sadeži, od zgoraj desno:
mahovnica, brusnica, borovnica, Vaccinium parvifolium
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Ericales (vresovci)
Družina: Ericaceae (vresovke)
Poddružina: Vaccinioideae
Pleme: Vaccinieae
Rod: Vaccinium
L.
Tipska vrsta
V. uliginosum (barjanska kopišnica, barska kopišnica) [1]
Vrste

Glej besedilo

Vakcinij (znanstveno ime Vaccinium) je rod grmičevja v družini Ericaceae (vresnic). Sadeži mnogih vrst so užitni, nekateri imajo tudi komercialni pomen, vključno z brusnicami, borovnicami in mahunico. Kot mnoge druge vresnice, običajno uspevajo na kislih tleh.

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Rod vsebuje približno 450 vrst, ki jih najdemo na hladnejših področjih severne poloble so listopadne. Veliko jih raste po gorah v tropskem in subtropskem pasu in so zimzelene.

Le štiri vrste vakcinij je samoraslih v severni Evropi: Vaccinium myrtillus (gozdna borovnica), Vaccinium uliginosum (barjanska kopišnica), Vaccinium oxycoccus (dlakava mahovnica) in Vaccinium vitis idaea (brusnica). Najdemo jih v ravninskih in gorskih območjih do 2800m nadmorske višine.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Pomen besede vaccinium je precej nejasen. Že Plinij Starejši je uporabljal to ime za isto rastlino[2].

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Rastline potrebujejo kisla tla in zato samorasle rastline živijo v habitatih, kot so vresje, močvirja in kisli gozdovi. Rast rastlin se razlikuje med vrstami - nekatere se vijejo po tleh, nekatere so pritlikav grm, nekatere pa so lahko večje grmičevje.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Taksonomija je zapletena in se še vedno raziskuje. Številne azijske vrste, so bolj povezane z Agapetes kot z drugimi vrstami Vaccinium[3][4]. Druga skupina vključuje večino Orthaea in Notopora, nekaj Gaylussacia, ter številne vrste Vaccinium , kot je Vaccinium crassifolium.[3]. Drugi deli Vaccinium oblikujejo druge skupine, včasih skupaj z vrstami drugimi rodov[3].

Podrodovi

[uredi | uredi kodo]
Vaccinium oxycoccos (dlakava mahovnica)

Klasifikacija, ki daje prednost molekularni filogeniji, deli Vaccinium v podrodove in sekcije:

Podrod Oxycoccus (mahovnica)
Grmičasta zimzelena rastlina z užitnimi rdečimi jagodami, ki raste na barjih. Nekateri botaniki obravnavajo Oxycoccus kot ločen rod.
Podrod Vaccinium
Vse druge vrste, z debelejšimi, pokončno olesenelimi poganjki in zvonastimi cvetovi.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. »Vaccinium Linnaeus« (HTML). Index Nominum Genericorum. International Association for Plant Taxonomy. 5. februar 2003. Pridobljeno 9. maja 2008.
  2. M. Červenka; in sod. (1988). Rastlinski svet Evrope. Mladinska knjiga. COBISS 6914304. ISBN 86-11-01594-0.
  3. 3,0 3,1 3,2 Kathleen A. Kron, E. Ann Powell and J. L. Luteyn (2002). »Phylogenetic relationships within the blueberry tribe (Vaccinieae, Ericaceae) based on sequence data from MATK and nuclear ribosomal ITS regions, with comments on the placement of Satyria«. American Journal of Botany. 89: 327–336. doi:10.3732/ajb.89.2.327. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2010. Pridobljeno 1. julija 2009.
  4. »Vaccinium«. Flora of China.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]