Pojdi na vsebino

Terminator 2: Sodni dan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Terminator 2: Judgment Day
Filmski poster
RežijaJames Cameron
ProdukcijaJames Cameron
Stephanie Austin
B.J. Rack
Gale Anne Hurd
Mario Kassar
ScenarijJames Cameron
William Wisher Jr.
VlogeArnold Schwarzenegger
Linda Hamilton
Edward Furlong
Robert Patrick
GlasbaBrad Fiedel
FotografijaAdam Greenberg
MontažaConrad Buff
Mark Goldblatt
Richard A. Harris
Studio
DistribucijaTriStar Pictures
Datum izida
3. julij 1991
Dolžina
139 minut[1]
Jezikangleščina
Proračun102 milijona USD
Dohodek bruto519.843.345 USD

Terminator 2: Sodni dan (v izvirniku angleško Terminator 2: Judgment Day, okrajšano T2) je znanstvenofantastični akcijski triler režiserja, scenarista in producenta Jamesa Camerona, ki je izšel leta 1991. Film z Arnoldom Schwarzeneggerjem, Lindo Hamilton, Edwardom Furlongom in Robertom Patrickom v glavnih vlogah je nadaljevanje Cameronovega Terminatorja iz leta 1984.

Film je doživel izjemen kritiški in finančni uspeh; zaradi za tiste čase naprednih vizualnih učinkov velja po tej plati za enega najvplivnejših filmov vseh časov.[2]

Zgodba

[uredi | uredi kodo]

Film se prične s prizorom futuristične bitke leta 2029 med kiborgi in drugimi stroji pod nadzorom računalnika Skynet ter človeškimi uporniki pod vodstvom Johna Connorja. Obe strani hkrati pošljeta Terminatorja nazaj v času - Skynet napreden model T-1000 (Robert Patrick), da bi našel mladega Connorja in ga ubil, uporniki pa reprogramiran starejši model T-800 iz prvega dela (Arnold Schwarzenegger), da bi ga zaščitil. T-1000 je tehnološko izjemno napreden, iz t. i. »mimetične zlitine«, ki lahko poljubno spreminja obliko, s čimer lahko robot posnema videz katerega koli človeka. Po potovanju v preteklost ubije policista in prevzame njegovo identiteto.

Nazaj v času, leta 1995 (11 let po dogodkih v prvem filmu) je mladi John Connor (Edward Furlong) uporniški najstnik, ki živi pri nadomestni družini, njegova mati Sarah Connor (Linda Hamilton) pa je zaprta v psihiatrični ustanovi zaradi »nasilnih blodenj o jedrskem holokavstu in vojni z roboti«. Terminatorja hkrati najdeta Johna v nakupovalnem središču in po spopadu T-800 pobegne z njim na motociklu. Kasneje mu razloži, da je bil programiran, da ga ščiti in uboga. John se boji, da bo T-1000 poskušal ubiti Sarah, da bi prišel do njega, zato ukaže »svojemu« Terminatorju, naj mu jo pomaga rešiti. Sarah najdeta med lastnim poskusom pobega iz psihiatrične ustanove. Sprva jo je groza Terminatorja, kakršen jo je preganjal pred desetletjem, a nazadnje sprejme pomoč, ko jima T-800 pomaga znova uiti pred T-1000. Terminator jima pove o Skynetu, umetni inteligenci, ki bo sprožila jedrski holokavst na »Sodni dan« in kasneje ustvarila vojsko robotov za lov na preživele. Sarah spozna, da je človek, ki je najbolj neposredno odgovoren za ustvarjenje Skyneta, Miles Dyson (Joe Morton), inženir pri Cyberdyne Systems. Dyson izdeluje revolucionarni nov mikroprocesor, ki bo kasneje tvoril jedro Skyneta.

Sarah se oboroži pri prijatelju in se nameni pobegniti z Johnom v Mehiko. Tisto noč pa ima strašno nočno moro o jedrski eksploziji in zjutraj se odloči, da bo spremenila prihodnost tako, da bo ubila odgovornega. Dysona najde na njegovem domu in ga rani, vendar ga ne zmore ubiti pred očmi njegove družine. Medtem prispeta John in Terminator, ki sta uganila njene načrte. Skupaj razložijo Dysonu, kakšne posledice bo imelo njegovo delo. On jim pove, da predstavljajo osnovo njegovih raziskav ostanki prejšnjega Terminatorja, ki je v prvem filmu lovil Sarah. Počasi ga prepričajo, da mora uničiti ostanke in svoje načrte, zato vlomijo v sedež korporacije Cyberdyne. Po spopadu s policijo je Dyson smrtno ranjen, zato sproži detonator, da bi uničil svoje raziskave.

T-1000 jih nato ponovno najde in jim sledi v jeklarno. V zaključni bitki sproži T-800 vanj granato, da pade v posodo s staljenim jeklom in je uničen. John vrže ostanke prvega Terminatorja v jeklo, nato pa se T-800 žrtvuje še sam, da tehnologije v njem ne bi mogli uporabiti za izgradnjo Skyneta.

Produkcija

[uredi | uredi kodo]

Cameron je nameraval posneti nadaljevanje takoj po izidu prvega dela, a je bil zaradi pravnih in tehničnih ovir projekt preložen. Z Williamom Wisherjem sta končala scenarij poleti 1990,[3] snemanje je potekalo med 9. oktobrom 1990 in 4. aprilom 1991.[4] Večino ključnih posebnih učinkov so ustvarili pri podjetju Industrial Light & Magic. Skupaj je v filmu za 15 minut prizorov, v katerih T-1000 spreminja obliko, od tega je bilo manj kot 5 minut ustvarjenih z računalniško animacijo, ki je s takratno tehnologijo zahtevala 25 človek-let dela.[5] V scenah, kjer se pojavita dve Sarah Connor, je nastopala sestra dvojčica Linde Hamilton, Leslie Gearren.[6]

Film, ki je po takratnih ocenah stal 90 milijonov USD, približno triinpolkrat toliko kot povprečni film, je skoraj povrnil stroške že pred premiero. Pravice za predvajanje v kinematografih so prodali za 65 milijonov, pravice za izdajo za domači video za 10 milijonov in pravice za predvajanje na televiziji za šest milijonov dolarjev.[7]

Odziv

[uredi | uredi kodo]

Terminator 2 je bil takojšen hit, v otvoritvenem vikendu v kinodvoranah je prinesel 31,8 milijona dolarjev prihodkov in do konca predvajanja po vsem svetu skoraj 520 milijonov, kar je največ med filmi, izdanimi leta 1991.[8] Več kritikov ga je označilo za enega najboljših akcijskih filmov[9] in še danes se uvršča na različne lestvice najboljših filmov vseh časov.[10][11]

Na 64. podelitvi oskarjev leta 1992 je prejel oskarje v večini tehničnih kategorij: za makeup, zvok, montažo zvočnih učinkov in vizualne učinke, poleg tega pa je bil nominiran še za oskarje za najboljšo montažo in kinematografijo.[12] Prav tako je prejel nagradi za zvok in posebne učinke na 45. podelitvi nagrad Britanske akademije za filmsko in televizijsko umetnost (BAFTA)[13] in 6 nagrad, vključno z nagrado za najboljši film ter najboljši moško in žensko glavno vlogo na prireditvi MTV Movie Awards.[14]

Izdaje

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo tri glavne različice filma: tista, ki so jo predvajali v kinodvoranah, »posebna izdaja« za Laserdisc, VHS kaseto in DVD ter »razširjena posebna izdaja«, ki ima napram posebni dva dodatna prizora: prvi kaže Terminatorja T-1000, kako »skenira« Johnovo sobo s prsti in najde škatlo za čevlje s slikami ter posnetki Sarah s konca prvega filma. Drugi prikazuje ostarelo Sarah leta 2029, ki razlaga, kako so preprečili »sodni dan«. Do njih je možno dostopati s kombinacijo tipk v DVD menijih nekaterih zbirateljskih izdaj. V različnih izdajah za domači video in TV so bili izrezani posamezni prizori, zato je film krajši.[15]

Filmu sta sledili še dve nadaljevanji, Terminator 3: Vstaja strojev (2003) in Terminator: Odrešitev (2009) ter televizijska serija Terminator: The Sarah Connor Chronicles, ki sledi alternativni časovnici dogodkov.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. 139 minut je dolg izvirnik, ki se je predvajal v kinematografih; obstaja tudi več različic za domači video z različnim trajanjem. Vira:
    • »Terminator 2: Judgment Day«. Allmovie. Rovi Corporation. Pridobljeno 24. januarja 2011.
    • »Terminator 2: Judgment Day (1991)«. NYTimes.com. The New York Times. Pridobljeno 24. januarja 2011.
  2. »The Visual Effects Society Unveils »50 Most Influential Visual Effects Films of All Time«« (PDF). The Visual Effects Society. 10. maj 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. junija 2012. Pridobljeno 19. februarja 2011.
  3. »The Story About Making T2«. Terminator Files. 1991. Pridobljeno 26. avgusta 2010.
  4. »Terminator 2 Judgment Day«. British Film Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2011. Pridobljeno 22. februarja 2011.
  5. Seiden, Alex (1993). »Visual Effects on Terminator 2«. Animator. Št. 30. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2012. Pridobljeno 22. februarja 2011.
  6. Dougherty, Margot (12. julij 1991). »A New Body of Work«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2010. Pridobljeno 25. avgusta 2010.
  7. Chase, Donald; Svetkey, Benjamin (12. julij 1991). »Cash Flow«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2009. Pridobljeno 25. avgusta 2010.
  8. »Terminator 2: Judgment Day«. Box Office Mojo. Pridobljeno 23. februarja 2011.
  9. »Terminator 2: Judgment Day«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 23. februarja 2011.
  10. »Empire Magazine's 500 Greatest Movies Ever Made«. Empire Magazine.
  11. »The 100 best films - drama and thriller/action«. The Telegraph. 24. april 2008. Pridobljeno 23. februarja 2011.
  12. »Nominees & Winners for the 64th Academy Awards«. The Academy of Motion Picture Arts and Sciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. aprila 2010. Pridobljeno 23. februarja 2011.
  13. »Film Nominations 1991«. British Academy of Film and Television Arts. Pridobljeno 23. februarja 2011.
  14. »1992 MTV Movie Awards«. MTV. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2016. Pridobljeno 23. februarja 2011.
  15. »Alternate versions for Terminator 2 - Judgment day«. IMDb. Pridobljeno 23. februarja 2011.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]