Slanikova golobica

Slanikova golobica
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Russulales (golobičarji)
Družina:	Russulaceae (golobičarke)
Rod:	Russula (golobice)
Vrsta:	R. xerampelina
Dvočlensko ime
	Russula xerampelina; (Schaeff.) Fr. (1838)
Sinonimi
	Agaricus xerampelinus Schaeff. (1774) ; Russulina xerampelina (Schaeff.) J. Schröt. (1889) ; Russula alutacea var. erythropus Fr. (1874) ; Russula barlae Quél. (1884) ; Russula vesca var. barlae (Quél.) Massee (1893) ; Russula xerampelina var. barlae (Quél.) Melzer & Zvára (1927) ; Russula erythropus Fr. ex Pelt. (1908) ;

Slanikova golobica (znanstveno ime Russula xerampelina) je gliva iz rodu golobic (Russula).

Značilnosti

Slanikova golobica ima sprva izbočen nato pa zravnan in na koncu udrt klobuk, ki doseže premer od 5–12 cm. Kožica na klobuku je gladka, vinsko rdeče barve in na obrobju nekoliko svetlejša ter lupljiva. Stare gobe imajo raven in nekoliko nažlebljen rob.

Lističi so bele do svetlo okraste barve, so srednje gosti, široki, pripeti na bet in včasih viličasto razcepljeni.

Bet doseže 4–8 cm v višino in meri v premeru od 1–2 cm. Poln, valjast in vzdolžno gubast bet je karminasto rdeče barve, s še posebej izrazito barvo v dnišču. Na poškodovanih mestih postane rumenkasto rjav.

Meso te vrste golobic je na prerezu belo, na zraku pa kmalu oksidira v rumeno rjavo. Goba ima tipičen vonj po morski hrani, po čemer je dobila slovensko ime.

Kemične reakcije na mesu klobuka:

železov sulfat: svetlo sivo zelena
gvajak: modro zelena
fenol: rdečkasto rjava^[1]

Razširjenost in življenjski prostor

Slanikova golobica je v Sloveniji dokaj redka goba, ki raste pod iglavci ali v mešanem gozdu. Običajno se pojavlja posamezno ali v manjših skupinah od poletja do jeseni. Bolj pogosta je ta vrsta v severnih delih sveta in pogosto sega celo v arktični pas. Na jugu, kjer je bolj redka, pa so jo našli celo v Kostariki.^[2]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je okraste barve. Trosi so široko elipsasti in merijo 7,6–10,3 x 6,1–8,3 μm.^[1]

Podobne vrste

vabljiva golobica (Russula amoena) ima drugačno kemično reakcijo
cedrova golobica (Russula badia) je strupena, ima vonj po cedrovini in je zelo pekoča
rdečebetna golobica (Russula rhodopus) ima zelo pekoč okus
škrlatna golobica (Russula krombholzii) ima bel bet in siveče meso
češnjeva golobica (Russula sanguinea) nima lupljive kožice in je pekoča

Uporabnost

Užitna. Kulinarično spada med dobre gobe, primerna pa je za različne jedi in mešanje z drugimi gobami. Starejši primerki imajo lahko dokaj vsiljiv in naprijeten vonj, zaradi česar so bolj priljubljene mlajše gobe.

Galerija slik

ilustracija
klobuk
bet
trosi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Slanikova golobica

www.gobe.si

Sklici

↑ ^1,0 ^1,1 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 126–127. ISBN 3-85604-260-1.
↑ Michael Kuo (Januar 2005). »Russula xerampelina«. Mushroomexpert. Pridobljeno 26. avgusta 2008.

[Kranz91-1] 1,0 ^1,1 Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae (v angleščini). str. 126–127. ISBN 3-85604-260-1.

[2] Michael Kuo (Januar 2005). »Russula xerampelina«. Mushroomexpert. Pridobljeno 26. avgusta 2008.

[1]

[2]

Identifikatorji taksona
Russula xerampelina	Wd: Q302097 BioLib: 60115 EoL: 162776 EPPO: RUSSXE Fungorum: 211051 GBIF: 2551356 iNaturalist: 154875 IRMNG: 10727205 MycoBank: 211051 NCBI: 118041
Agaricus xerampelinus	Wd: Q96738917 Fungorum: 534551 IRMNG: 10907846