Pojdi na vsebino

Mosin-Nagant

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mosin-Nagant
Vrsta večstrelna puška in repetirka[d]
Država izvora Rusija Rusko cesarstvo
 Sovjetska zveza
Zgodovina uporabe
V uporabi 1891 do danes
Uporabniki glej razdelek uporabniki
Vojne glej razdelek uporaba
Zgodovina izdelave
Konstruktor Sergej Ivanovič Mosin[d] in Léon Nagant[d]
Leto zasnove 1891
Proizvajalec Tulskij Oružejnji Zavod[d], Kalašnikov koncern, Remington Arms, Manufacture d'armes de Châtellerault[d], Sestroretsk arsenal[d] in Westinghouse Electric[d]
V proizvodnji 1891 - 1965
Število izdelanih okoli 37 milijonov
Različice glej različice
Značilnosti
Naboj 7,62x54 R
7,62x53 R (finske različice)
8x50 R Mannlicher (avstroogrske predelave)
7,92x57 Mauser (poljske predelave)
Način delovanja repetiranje vrtljivega valjastega zaklepa
Hitrost na ustju puške: ~ 865 m/s
karabinke: ~ 800 m/s
Način polnjenja fiksen nabojnik (Mauserjevi okvirji)
Kapaciteta 5 nabojev

Mosin-Nagant (tudi trilinijska puška ali Mosinka) je znana ruska repetirka, ki sta jo v prvi polovici 20. stoletja množično uporabljali ruska cesarska vojska in rdeča armada ter številne države Vzhodnega bloka. Ime je dobila po ruskem topniškem poročniku Sergeju Ivanoviču Mosinu, ki je zasnoval zaklep in belgijskemu puškarju Emilu Nagantu, ki je zasnoval shrambo za strelivo.

Zgodovina in opis

[uredi | uredi kodo]
Ruska pehota s puškami Mosin-Nagant in nasajenimi bajoneti med prvo svetovno vojno.

Puška se repetira z uporabo valjastega zaklepa ter uporablja strelivo kalibra 7,62 mm. Od tu izhaja ime trilinijska puška, rusko ime za desetino merske enote palec (inč) je "linija", ki meri 2,54 mm. Tri "linije" oziroma 0,3 palca meri 7,62 mm, kar je enako kalibru te puške. Polnila se je z okvirčka, s petimi naboji skozi odprt zaklep na zgornji strani puške. V uporabo ruske cesarske vojske je prišla leta 1891 z namenom, da bi zamenjala takrat že zastarelo enostrelko Berdan II ameriškega izvora. Zaradi svoje robustnosti in zanesljivosti, se je odlično izkazala v jarkih prve svetovne vojne in na obsežnih bojiščih druge svetovne vojne. V Rusiji in drugih državah uporabnicah tega orožja je bilo izdelanih več kot trideset različic te puške. Leta 1965 je Mosin-Nagant, kot standardno orožje ruske vojske zamenjala avtomatska puška AK, s tem pa se je prenehala tudi proizvodnja te znamenite puške. Od leta 1891 pa do 1965 je bilo izdelanih 37 milijonov kosov pušk, ki se še danes uporabljajo na različnih koncih sveta.

Različice

[uredi | uredi kodo]

Tabela glavnih ruskih in sovjetskih različic:[1][2]

Različica Dolžina [cm] Dolžina cevi [cm] Masa [kg] Bajonet
Puška M1891 130,8 80 4,3 snemljiv
Kozaška/dragonska puška M1891 123,2 73 4 snemljiv
Karabinka M1907 101,5 50,8 3,3 brez
Puška M1891/30 123,2 73 4 snemljiv
Karabinka M38 101,6 51,4 3,4 snemljiv
Karabinka M44 101,6 51,4 4,1 vgrajen, preklopen

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Puška Mosin-Nagant je bila uporabljena v mnogih vojnah in drugih konfliktih širom sveta.

Nekateri izmed njih so:

Uporabniki

[uredi | uredi kodo]
  1. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. novembra 2020. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  2. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. avgusta 2015. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  3. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Marušič, Jakob (Februar 2006). »Nosili so jo tudi naši stari očetje : puška mosin nagant«. Revija Obramba. Zveza častnikov Slovenije. str. 61–63. COBISS 235576576.
  5. Philip Jowett (20. julij 2012). Finland at War 1939-45. Osprey Publishing. str. 47. ISBN 978-1-78200-125-6.[mrtva povezava]
  6. D 50/1 Kennblätter fremden Geräts, Heft 1: Handwaffen. 1941. str. 176-208. Pridobljeno 23. junija 2018.
  7. Bogdanivić, Branko (1990). Puške : dva veka pušaka na teritoriji Jugoslavije. Beograd: Sportinvest. str. 148. ISBN 86-7597-001-3.
  8. Imenik pešadijskih sredstava i pešadijskih kompleta JNA (v srbohrvaščini). VIZ. 1985. str. 48.
  9. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2017. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  10. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. oktobra 2017. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  11. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  12. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2015. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  13. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  14. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 20. oktobra 2015.
  15. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. aprila 2016. Pridobljeno 13. aprila 2016.