Lepidokrokit
Lepidokrokit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | IV. razred: Oksidi in hidroksidi |
Kemijska formula | γ-FeO(OH) |
Strunzova klasifikacija | 04.FE.15 |
Klasifikacija DANA | 06.01.02.02 |
Kristalna simetrija | ortorombska (2/m 2/m 2/m) - dipiramidna |
Osnovna celica | a = 3,88 Å, b = 12,54 Å, c = 3,07 Å; Z = 4 |
Lastnosti | |
Molekulska masa | 88,85 |
Barva | rubinasto rdeč do rdečkasto rjav, v prepuščeni svetlobi svetlo rdeč do rdeče oranžen, v odbiti svetlobi sivo bel |
Kristalni habit | luskasti skupki v perjanicah in rozetah, masiven, ploščičast do vlaknat ali sljudast |
Kristalni sistem | ortorombski |
Razkolnost | popolna po {010} |
Trdota | 5 |
Sijaj | podkovinski |
Barva črte | temno oranžna |
Prozornost | prozoren |
Specifična teža | 4 |
Optične lastnosti | dvoosen (-) |
Lomni količnik | nα = 1,940 nβ = 2,200 nγ = 2,510 |
Dvolomnost | δ = 0,570 |
Pleohroizem | močan; X = brezbarven do rumen, Y = oranžen, rumen, temno rdeče oranžen, Z = oranžen, rumen, temno rdeče oranžen |
Kot 2V | izmerjen: 83° |
Sklici | [1][2][3] |
Lepidokrokit, esmeraldit ali hidrohematit je železov oksidno-hidroksidni mineral s formulo γ-FeO(OH)). Mineral je rdeče do rdečerjave barve in nastaja med rjavenjem železa v vodi. Njegova nahajališča so prepereli skladi primarnih železovih mineralov. V vsakdanjem življenju ga lahko vodimo na zarjaveli notranjih površinah vodovodnih cevi in rezervoarjev.
Njegova zgradba je podobna zgradbi bemita, ki se nahaja v boksitu. Zgrajen je iz skladov oktaedrov železovega(III) oksida, ki so med seboj povezani z vodikovimi vezmi hidroksidnih skladov. Vezi med skladi so relativno šibke in dajejo mineralu luskast videz.
Lepidokrokit je bil prvič opisan leta 1813 na rudišču Zlaté Hory na Moravskem, Češka republika. Njegovo ime je sestavljeno iz grških besed λεπιδιον [lepidion] - luskast in κρόκη [króke] - vlakno ali tkanina.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Webmineral data
- ↑ Mindat with locality data
- ↑ »Handbook of Mineralogy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 29. januarja 2015.