Pojdi na vsebino

Iku-Šamagan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Iku-Šamagan
𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶
Kralj Marija
KIp Iku-Šamagana iz templja Ninni-Zaze, Mari[1][2] Narodni muzej Damaska
Vladanjeokoli 2500 pr. n. št. (srednja kronologija)
PredhodnikIkun-Šamaš
NaslednikIški-Mari
Kralj Marija
Rojstvo
Mari se nahaja v Sirija
Mari
Mari
Mari na zemljevidu Sirije

Iku-Šamagan (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶, i-ku-Dša-ma-gan)[3][4] je bil kralj Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2500 pr. n. št. Je eden od treh marijskih kraljev, znanih iz arheologije. Najstarejši je bil verjetno Ikun-Šamaš.[5] Tretji je bil Iški-Mari, znan tudi iz napisa na kipu.[6][7][8]

Marijski kralji so svoje napise pisali v akadskem jeziku, medtem ko so jih njihovi sodobniki pisali v sumerskem.[5]

Vaza

[uredi | uredi kodo]

Razen na kipu je Iku-Šamagan omenjen tudi v napisu na vazi, pisanem v zgodnjem semitskem narečju:[9][10]

"Za Iku-Šamagana, kralja Marija, [je] Šuveda, sin … trgovca, posvetil to vazo rečnemu bogu in boginji Ištarat"
—  Napis na vazi[10][11]

Kip

[uredi | uredi kodo]

Iku-Šamagan je znan z votivnega kipa z napisom, ki ga je leta 1952 odkril André Parrot.[5][12][13] Napis na kipu se glasi:[14]


𒄿𒆪𒀭𒊭𒈠𒃶 / 𒈗𒈠𒌷𒆠 / 𒀋 / 𒊕𒂅 / 𒊨𒋤 / 𒀭𒈹𒍝𒍝 / 𒊕𒄸𒁺

i-ku-Dsha-ma-gan / lugal ma-ri2ki / abba2 / sa12du5 / dul3su3 / DMUSZ3xZA.ZA / sa12rig9

"[Nadzornik] Iku-Šamagana, kralja Marija, posvečam ta kip Ninni-zazi"

— Napis na Iku-Šamaganovem kipu[4][15]
Iku-Šamagan
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Ikun-Šamaš 		Kralj Marija
2500 pr. n. št. 		Naslednik: 
(...)
Iški-Mari

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (v francoščini). BRILL. str. 87–89. ISBN 978-90-04-06248-1.
  2. ↑ 2,0 2,1 Parrot, André (1953). »Les fouilles de Mari Huitième campagne (automne 1952)«. Syria. 30 (3/4): 196–221. doi:10.3406/syria.1953.4901. ISSN 0039-7946. JSTOR 4196708.
  3. ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  4. ↑ 4,0 4,1 Lambert, Maurice (1970). "Les inscriptions des temples d'Ishtarat et de Ninni-zaza". Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 64 (2): 168–171. ISSN 0373-6032. JSTOR 23283417.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 86. ISBN 978-90-04-06248-1.
  6. ↑ Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 148. ISBN 978-1-58839-043-1.
  7. ↑ Spycket, Agnès (1981). Handbuch der Orientalistik (francosko). BRILL. str. 88. ISBN 978-90-04-06248-1.
  8. ↑ Alfred Haldar (1971). Who Were the Amorites. str. 16.
  9. ↑ Margueron, Jean-Claude (2018). Akh Purattim 2 (francosko). MOM Éditions. str. 86. ISBN 978-2-35668-183-6.
  10. ↑ 10,0 10,1 Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus. Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 155–156. ISBN 978-1-58839-043-1.
  11. ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  12. ↑ Parrot, André (1953). "Les fouilles de Mari. Huitième campagne (automne 1952)". Syria. Archéologie, Art et Histoire. 30 (3): 196–221. doi:10.3406/syria.1953.4901.
  13. ↑ Parrot, André (1953). "Les fouilles de Mari Huitième campagne (automne 1952)". Syria. 30 (3/4): Plates XXI-XXII. doi:10.3406/syria.1953.4901. ISSN 0039-7946. JSTOR 4196708.
  14. ↑ "Louvre Recherche Scientifique" (PDF). 2011: 180–181.
  15. ↑ »CDLI-Archival View«. cdli.ucla.edu.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Iku-Šamagan&oldid=6278887«