Pojdi na vsebino

Dikasterij za komunikacijo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dikasterij za komunikacijo
Dicasterium pro communicatione

sedež dikasterija
Pregled
Predhodne agencije
  • Tajništvo za komunikacijo
  • Papeški svet za družbeno obveščanje
Tipdikasterij Rimske kurije
Statusaktiven
SedežVia della Conciliazione 5, 00193 Rim, Italija
Spletno mestoUradna spletna stran

Dikasterij za komunikacijo (latinsko Dicasterium pro communicatione) je dikasterij Rimske kurije, potrjen z apostolsko konstitucijo papeža Frančiška Praedicate Evangelium[1], objavljeno 19. marca 2022. Ta je stopila v veljavo 5. junija 2022 na binkoštno nedeljo.[2]

Rimska kurija
Državno tajništvo
Dikasteriji
Sodstveni organizmi
Gospodarski organizmi
Uradi
Ustanove
Meddikasterijalne komisije
Komisije in odbori
Kategorija Kategorija: Rimska kurija

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Dotedanje Tajništvo za komunikacijo je ustanovil papež Frančišek 27. junija 2015, z motuproprijem L'attuale contesto comunicativo in mu zaupal celoten sistem sredstev javnega obveščanja Svetega sedeža.

Po predhodnem posvetovanju s svetom kardinalov je papež Frančišek 27. februarja 2018 odločil, da se poprejšnje Tajništvo za komunikacijo preimenuje v Dikasterij za komunikacijo[3] in se reskript o tem razglasi z objavo v vatikanskem časopisu L'Osservatore Romano ter je začel veljati isti dan, ko je bil objavljen tudi v uradnem listu Acta Apostolicae Sedis.[4]

Organiziranost

[uredi | uredi kodo]

1. januarja 2019 se je zaključil proces združevanja vseh vatikanskih medijev v Dikasterij za komunikacijo.

Pod okrilje Dikasterija za komunikacijo so tako prešli naslednji uradi in ustanove:

  • Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja,
  • Tiskovni urad Svetega sedeža,
  • Vatikanska tiskarna,
  • založba Libreria Editrice Vaticana,
  • Radio Vatikan (Radio Vaticana), ki oddaja v 41 jezikih,
  • Vatican Media (nekoč Vatikanski televizijski center - Centro Televisivo Vaticano - CTV),
  • Vatikanski multimedijski in večjezični portal Vatican News

Enotni portal za komunikacijo in medije

[uredi | uredi kodo]
Uredništvo Radia Vatican
naslovnica časopisa L' Osservatore Romano

Na spletnem portalu dikasterija: https://www.comunicazione.va/en.html[5] so med drugim objavljene povezave do naslednjih portalov oz. spletnih strani:

  • Vatican News (tudi v slovenščini) [6]
  • Radio Vatikan (Radio Vaticana, oddaja tudi v slovenščini)[7]
  • L'Osservatore Romano[8]
  • Vatikanska založba (Libreria Editrice Vaticana)[9]
  • Vatikansko medijsko središče (Vatican Media)[10]
  • Vatikanski tiskovni urad (Vatican Press) [11]
  • Vatikanska filmoteka[12]

Opis, poslanstvo in naloge

[uredi | uredi kodo]

Dikasterij za komunikacijo danes vključuje Radio Vatikan, ki oddaja v 41 jezikih, center za kratkovalovno oddajanje Santa Maria di Galeria; spletni portal Vatican News, ki poleg tega, da prinaša novice v 43 jezikih, prav tako spremlja vernike pri molitvi, plejado računov na družabnih omrežjih v različnih jezikih (vključenih 5 milijonov uporabnikov v 26 jezikih na Facebooku (s 23-odstotno stopnjo rasti); na YouTubu več kot 101 milijonov ogledov video posnetkov, na Twitterju pa preko tri milijarde ogledov. Uredništvo uradne spletne strani Svetega sedeža: https://www.vatican.va varuje cerkveno učiteljstvo in objavlja sporočila papeža na Instagramu in Twitterju (36 milijard ogledov v letu 2020, vsak tvit je dosegel do 19 milijonov uporabnikov).

Obsega tudi televizijski center (nekoč Centro Televisivo Vaticano (CTV) sedaj Vatican Media), ki poleg tega, da razširja podobe papeža, pomaga pri pripravi dokumentarnih filmov o zgodovini Cerkve in opravlja dokumentacijska snemanje vseh papeških in drugih pomembnih dogodkov v Vatikanu in tudi po svetu). Med ostalim upravlja tudi založniško hišo z dvema založbama[13] ter časopis L'Osservatore Romano, ki izhaja v sedmih jezikih. Deli dikasterija so tudi fotografska služba, tiskarna, multimedijski arhiv (Filmoteca Vaticana) in tiskovni urad (Vatican Press), ki komunicira v več jezikih, vsak dan objavi bilten ter kontaktira z mediji z vsega sveta.

Dikasterij za komunikacijo na kratko s svojim delom podpira dejavnost Cerkve na področju sredstev javnega obveščanja, spremlja katoliške publikacije in periodični tisk, vodi radijske in televizijske postaje, vse z namenom, da bi pravilno posredovale javnosti novice verske narave in širile nauk Cerkve. Dikasterij vzdržuje tudi stike s katoliškimi združenji in mediji, ki delujejo na področju družbenega obveščanja. Ozavešča katoličane, da bi si prizadevali za pastoralno učinkovito uporabo medijskih sredstev.

Prefekti

[uredi | uredi kodo]

Člani

[uredi | uredi kodo]

13. julija 2016 je papež Frančišek imenoval naslednje svetovalce tajništva (sedaj dikasterija) za komunikacijo:[14]

12. aprila 2017 je papež Frančišek tajništvo (sedaj dikasterij) za komunikacijo razširil s 13 novimi svetovalci:[15]

  • Jacquineau Azétsop
  • Fernando Giménez Barriocanal
  • Ann Carter
  • Dino Cataldo Dell'Accio
  • Graham Ellis
  • Peter Gonsalves
  • José María La Porte

18. decembra 2018 je papež Frančišek Andrea Torniellija imenoval za izvršnega direktorja.[16]

3. decembra 2021 je papež Frančišek imenoval škofa Emmanuel Adetoyese Badejo za člana Dikasterija za komunikacijo.[17]

Drugi sklenjeni dogovori

[uredi | uredi kodo]

Papeška univerza Urbaniana in Dikasterij za komunikacijo sta 18. julija 2024 podpisala dogovor o uredniškem upravljanju znanstvene dejavnosti založbe te papeške univerze.[18]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Konstitucija Praedicate Evangelium«. Kanonist. Pridobljeno 27. februarja 2023.
  2. ↑ »Reforma Rimske kurije gre v smer misijonarskosti«. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
  3. ↑ »Družina: V Vatikanu odslej Dikasterij za komunikacijo«. 26. junij 2018. Pridobljeno 26. junija 2018.
  4. ↑ »Rescriptum ex Audientia Ss.mi«.
  5. ↑ »Portal dikasterija za komunikacijo«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  6. ↑ »Novice iz Vatikana (Vatican News)«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  7. ↑ »Radio Vatikan«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  8. ↑ »L'Osservatore Romano (spletna stran)«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  9. ↑ »Libreria Editrice Vaticana (spletna stran)«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  10. ↑ »Vatican Media (spletna stran)«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  11. ↑ »Vatican Press (spletna stran)«. Pridobljeno 25. julija 2024.
  12. ↑ »Filmoteca Vaticana (spletna stran)«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  13. ↑ »Vatican News: Sklenitev dogovora s papeško univerzo Urbaniano«. Pridobljeno 22. julija 2024.
  14. ↑ »Nomina di membri della Segreteria per la Comunicazione« (tiskovna objava) (v italijanščini). Holy See Press Office. 13. julij 2016. Arhivirano iz spletišča dne 13. julija 2016.
  15. ↑ »Father James Martin appointed by Pope Francis to Vatican department for communications«. America Magazine (v angleščini). 12. april 2017. Pridobljeno 19. novembra 2019.
  16. ↑ Holy see press office (18. december 2018). »Rinunce e nomine«. press.vatican.va (v italijanščini). Pridobljeno 18. decembra 2018.
  17. ↑ »Pope appoints Bishop Badejo to Vatican Dicastery«. Naija Times (v angleščini). 3. december 2021. Pridobljeno 3. decembra 2021.
  18. ↑ »Vatican News: Sklenitev dogovora s papeško univerzo Urbaniano«. Pridobljeno 22. julija 2024.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dikasterij_za_komunikacijo&oldid=6264672«