Pojdi na vsebino

Abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana in največkrat uporabljena abeceda je latinica, katere različico uporabljamo tudi za zapis moderne slovenščine, njej najbolj sorodni sta cirilica in grška abeceda, vse so se razvile iz starogrške abecede (~ 800 pr. n. št.). Obstaja okoli 60 različnih vrst abeced, veliko se jih ne uporablja več oz. jih uporabljajo le še zgodovinarji. Je tudi veliko načrtno ustvarjenih abeced, ki so nastale v 19. in 20. stoletju.

Ime abeceda izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta manjkrat uporabljena sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.

V sedanji standardni slovenski abecedi, ki je vrsta latinice oz. natančneje gajice, 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž), čeprav SSKJ že uvršča črke iz standardne (angleške) latinice (q, w, x in y) tudi v slovensko.[1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Razvoj latinice # feničanska soglsniška abeceda # stara grška abeceda # etruščanska abeceda # latinica v 7. stol. pr. n. št. # latinica v 3. stol. pr. n. št. # latinica v 1. stol. pr. n. št. # latinica v srednjem veku, sedaj standardna latinica # Nekateri dodatni znaki v latinici. ki se pojavljajo v določenih jezikih

Tri glavne evropske abecede (latinica, cirilica in grška abeceda) so se vse razvile iz starogrške abecede, ta pa iz feničanske soglasniške abecede. Večina ostalih abeced, ki so še v uporabi, so bile narejene načrtno. Abeceda je najbližje abdžadom, saj je že feničanska soglasniška abeceda abdžad in se je iz njih razvila.


feničanska soglasniška abeceda
starogrška abeceda

latinica



moderna grška abeceda



cirilica



aramejska soglašniška abeceda

hebrejska soglasniška abeceda



arabska soglasniška abeceda



zlogovne abecede?






Seznam abeced

[uredi | uredi kodo]

Po svetu obstaja okrog 60 različnih glavnih vrst abeced (npr. slovenska in angleška abeceda se štejeta pod isto - latinico).

Adlam

[uredi | uredi kodo]

Adlam (𞤀𞤣𞤤𞤢𞤥) je abeceda, ki sta jo leta 1989 sestavila Ibrahima in Abdoulaye Barry, brata iz Gvineje, ki sta jo sestavila za jezik fula ali fulani. Ime izhaja iz prvih štirih črk, ki so 𞤂 ,𞤁 ,𞤀 in 𞤃, kar bi pri prečrkovanju v latinico bilo A, D, L in M. Črke so bile izbrane načrtno, saj predtavljajo kratico za Alkule Dandayɗe Leñol Mulugol, kar pomeni "abeceda, ki ščiti ljudi pred izginjanjem". Abeceda je hitro postala popularna in govorci jezika fulani v Gvineji, Liberiji in Nigeriji so jo hitro začeli uporabljati. Je ena izmed mnogih afriških abeced.[2] Brata sta izdala veliko na roke napisanih knjig v adlamski abecedi in začeli učiti ljudi pisanja abecede. Po velikem uspehu sta postavila tudi šole po Togu, Senegalu, Beninu in celo eno v New Yorku. Po izdaji prvih tiskanih knjig pa je Gvinejski parlament pisavo prepovedal in Ibrahima je bil zato v zaporu tri mesece. Nato je pobegnil v ZDA, kjer je začel ustvarjati različne pisave za adlamsko abecedo.[2]

Adlamska abeceda
Velika črka Mala črka Ime Prečrkovanje v latinico Izgovorjava Unicode koda
𞤀 𞤢 Alif A a U+E900, U+E922
𞤁 𞤣 Daali D d U+E901, U+E923
𞤂 𞤤 Laam L l U+E902, U+E924
𞤃 𞤥 Miim M m U+E903, U+E925
𞤄 𞤦 Ba B b U+E904, U+E926
𞤅 𞤧 Sinnyiiyhe S s U+E905, U+E927
𞤆 𞤨 Pe P p U+E906, U+E928
𞤇 𞤩 Bhe B? ɓ U+E907, U+E929
𞤈 𞤪 Ra R r/ɾ U+E908, U+E92A
𞤉 𞤫 E E e U+E909, U+E92B
𞤊 𞤬 Fa F f U+E90A, U+E92C
𞤋 𞤭 I I i U+E90B, U+E92D
𞤌 𞤮 O O o U+E90C, U+E92E
𞤍 𞤯 Dha D? ɗ U+E90D, U+E92F
𞤎 𞤰 Yhe H ʔʲ U+E90E, U+E930
𞤏 𞤱 Waw UA? w U+E90F, U+E931
𞤐 𞤲 Nun N n U+E910, U+E932
𞤑 𞤳 Kaf K k U+E911, U+E933
𞤒 𞤴 Ya J j U+E912, U+E934
𞤓 𞤵 U U u U+E913, U+E935
𞤔 𞤶 Jiim d͡ʒ U+E914, U+E936
𞤕 𞤷 Chi Č t͡ʃ U+E915, U+E937
𞤖 𞤸 Ha H? h U+E916, U+E938
𞤗 𞤹 Qaaf K? q U+E917, U+E939
𞤘 𞤺 Ga G g U+E918, U+E93A
𞤙 𞤻 Nya NJ? ɲ U+E919, U+E93B
𞤚 𞤼 Tu T t U+E91A, U+E93C
𞤛 𞤽 Nha N ŋ U+E91B, U+E93D
Dodatne črke
𞤜 𞤾 Va V v U+E91C, U+E93E
𞤝 𞤿 Kha H x U+E91D, U+E93F
𞤞 𞥀 Gbe GB? ɡ͡b U+E91E, U+E940
𞤟 𞥁 Zal Z z U+E91F, U+E941
𞤠 𞥂 Kpo KP? k͡p U+E920, U+E942
𞤡 𞥃 Sha Š ʃ U+E921, U+E943
Diakritike
Diakritika Opis Unicode koda
◌𞥄 Podaljša izgovorjavo črki alif (ã) U+1E944
◌𞥅 Podaljša izgovorjavo drugim samoglasnikom U+1E945
◌𞥆 Podaljša izgovorjavo soglasnikom (ga podvoji) U+1E946
◌𞥇 Med soglasnik, za katerem stoji, in prvim samoglasnikom za njim vrine ʔ (glottal stop) U+1E947
◌𞥈 Soglasnik prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni U+1E948
◌𞥉 Soglasnik podaljša in prilagodi za izgovorjavo glasov, ki jih v jeziku navadno ni U+1E949
◌𞥊 Pika, lahko se nahaja zgoraj (hoortobbhere) ali spodaj (lestobbhere)[3] U+1E94A
𞥋 Se uporablja med n in drugim soglasnikom, da pove, da sta glasova nosna U+1E94B
  • ◌𞥈 je hačku podobna diakritika se uporablja pri črkah alif, ha in ga, da se jih izgovori kot arabske črke ain (ʕ), gh (ɣ) in ḥ. Tudi črke sinnyiiyhe, tu, daali in jim spremenijo izgovorjavo v ṣ, ṭ, ḍ in ẓ. Če želimo, daje soglasnik daljši, uporabimo ◌𞥉
  • Piko se postavi nad črki jim in sinnyiiyhe, da se izgovori kot th in z, uporablja se tudi nad e in o, da poudari samoglasnik (e in o namesto ɛ in ɔ). Če sta samoglasnika podaljšana, nad črko napišemo macron, piko pa spodaj
  • V adlamski abecedi se nekatere črke izgovori z glasovi, ki jih v slovenščini ne poznamo, zato je pri prečrkovanju dopisan vprašaj
  • Kjer se nahajata dve Unicode kodi, je prva za veliko črko in druga za malo
  • Kode veljajo za Unicode različico 13.0

Adlamska abeceda ima tudi svoja števila, te se za razliko od arabskih pišejo od desne proti levi.[4]

Adlamske Hindu-arabske
𞥐 0
𞥑 1
𞥒 2
𞥓 3
𞥔 4
𞥕 5
𞥖 6
𞥗 7
𞥘 8
𞥙 9

Ločila ima podobna kot latinica, le da so obrnjena. Posebnost sta le vprašaj in klicaj, tako kot v španščini se različici uporabi že na začetku povedi. Začetni vprašaj in klicaj izgledata kot navaden končni klicaj in vprašaj (le obrnjena), medtem ko sta končni različici drugačni in unikatni za adlam.

Adlamska Latinična
. .
,
: :
;
𞥟 … ؟ ¿ … ?
! … 𞥞 ¡ … !

Armenska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni.

Armenska abeceda
Velika črka Ա Բ Գ Դ Ե Զ Է Ը Թ Ժ Ի Լ Խ Ծ Կ Հ Ձ Ղ Ճ Մ Յ Ն Շ Ո Չ Պ Ջ Ռ Ս Վ Տ Ր Ց Ւ Փ Ք Օ Ֆ
Mala črka ա բ գ դ ե զ է ը թ ժ ի լ խ ծ կ հ ձ ղ ճ մ յ ն շ ո չ պ ջ ռ ս վ տ ր ց ւ փ ք օ ֆ և
Ime Ayb Ben Gim Da Ech Za Eh Et To Zhe Ini Liwn Hex Ca Ken Ho Ja Ghad Cheh Men Yi Now Sha Vo Cha Peh Jheh Ra Seh Vew Tiwn Reh Co Yiwn Piwr Keh Oh Feh Ech yiwn
Približek v latinici A B G D E Z Ē Ë T' Ž I L X Ç K H J Ġ Č̣ M Y N Š O Č P Ŕ S V T R C' W P' K' Ò F EW
Številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10.000 20.000

Še ločila in črke izven abecede:

Ostalo
ՙ ՚ ՛ ՜ ՝ ՞ ՟ ՠ ֈ ֊ ֍ ֎ ֏
'
!
,
?
Obrnjen ayb -
Dram
Men now Men ech Men ini Vew now Men hex

Avestanska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega iranskega jezika. Abeceda je razdeljena na soglasnike in samoglasnike ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi.

Samoglasniki
Črka 𐬀 𐬁 𐬂 𐬃 𐬄 𐬅 𐬆 𐬇 𐬈 𐬉 𐬊 𐬋 𐬌 𐬍 𐬎 𐬏
Ime A Aa Ao Aao An Aan Ae Aee E Ee O Oo I Ii U Uu
Približek v latinici A Ā Å Ȧ Ą/Ã Ą/Ã Ə Ə̅ E Ē O Ō I Ī U Ū
Soglasniki
Črka 𐬐 𐬑 𐬒 𐬓 𐬔 𐬕 𐬖 𐬗 𐬘 𐬙 𐬚 𐬛 𐬜 𐬝 𐬞 𐬟 𐬠 𐬡 𐬢 𐬣 𐬤 𐬥 𐬦 𐬧 𐬨 𐬩 𐬪 𐬫 𐬬 𐬭 𐬮 𐬯 𐬰 𐬱 𐬲 𐬳 𐬴 𐬵
Ime Ke Xe Xye Xve Ge Gge Ghe Ce Je Te The De Dhe Tte Pe Fe Be Bhe Nge Ngye Ngve Ne Nye Nne Me Hme Yye Ye Ve Re Le Se Ze She Zhe Shye Sshe He
Približek v latinici K X G Ġ/GG Y Č T θ D δ P F B BH/β NG/Ŋ Ŋ́ Ŋᵛ N NY/Ń NN/Ņ M YY/Ẏ Y V R L S Z SH/Š ZH/Ž SHY/S͑ SSH/Ṣ̌ H

Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot latinski.

Ostali znaki
𐬹 𐬺 𐬻 𐬼 𐬽 𐬾 𐬿

Avoiuli

[uredi | uredi kodo]

Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika Raga, vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v Vanuatuju. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.[5]


Bassa Vah

[uredi | uredi kodo]

Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni.

Samoglasniki
Črka 𖫧 𖫨 𖫩 𖫪 𖫫 𖫬 𖫭
Ime A O Oo U Ee E I
Približek v latinici a ɔ o u e ɛ i
Soglasniki
Črka 𖫐 𖫑 𖫒 𖫓 𖫔 𖫕 𖫖 𖫗 𖫘 𖫙 𖫚 𖫛 𖫜 𖫝 𖫞 𖫟 𖫠 𖫡 𖫢 𖫣 𖫤 𖫥 𖫦
Ime Enni Ka Se Fa Mbe Yie Gah Dhii Kpah Jo Hwah Wa Zo Gbu Do Ce Uwu To Ba Vu Yein Pa Wadda
Približek v latinini N K S F MB Ɲ G D KP J XW W Z GB Ɗ C HW T B W H P R/L
Naglasi
Naglas ◌𖫰 ◌𖫱 ◌𖫲 ◌𖫳 ◌𖫴
Primer naglasa v latinici Á À Ā

Ostalo

𖫵
.

Beitha kukju

[uredi | uredi kodo]

Albanski odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal abecedo kot alternativo za latinico, grško abecedo ter arabsko soglasniško abecedo. Piše se od leve proti desni.

Braillova pisava

[uredi | uredi kodo]

Črko predstavlja posebna kombinacija pik.

Braillova pisava razvrščena po Unicode kodah
  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
U+280x
U+281x
U+282x
U+283x
U+284x
U+285x
U+286x
U+287x
U+288x
U+289x
U+28Ax
U+28Bx
U+28Cx
U+28Dx
U+28Ex
U+28Fx

Borama/Gadabuursi

[uredi | uredi kodo]

Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za somalščino. Piše se od leve proti desni.

Carian

[uredi | uredi kodo]

Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočletju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika Carian. Piše se jo od leve proti desni, brez razlikovanja med velikimi in malimi črkami.[6][4]

Carian abeceda
Črka 𐊠 𐊡 𐊢 𐊣 𐊤 𐊥 𐊦 𐊧 𐊨 𐊩 𐊪 𐊫 𐊬 𐊭 𐊮 𐊯 𐊰 𐊱 𐊲 𐊳 𐊴 𐊵 𐊶 𐊷 𐊸 𐊹 𐊺 𐊻 𐊼 𐊽 𐊾 𐊿 𐋀 𐋁 𐋂 𐋃 𐋄 𐋅 𐋆 𐋇 𐋈 𐋉 𐋊 𐋋 𐋌 𐋍 𐋎 𐋏 𐋐
Ime A P2 D L Uuu R Ld A2 Q B M O D2 T Sh Sh2 S C-18 U Nn X N Tt2 P Ss I E Uuuu K K2 N2 Uu G G2 St St2 Ng Ii C-39 Tt Uuu2 Rr Mb Mb2 Mb3 Mb4 Ld2 E2 Uuu3
Približek v latinščini A β D L Ü/Y R λ Q B M O B T Š S U Ɲ X N P Ś I E J K Đ W G Z Ŋ I Y R B λ E Y

Carpathian basin rovans

[uredi | uredi kodo]

To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni.

Chinuuk pipa

[uredi | uredi kodo]

Chinuuk pipa je abeceda za jezik Chinuuk, piše se od leve proti desni.

Coorgi cox

[uredi | uredi kodo]

Coorgi cox je abeceda za jezik kodava.

Koptska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Koptska abeceda se uporablja za koptščino.

Coptic abeceda
Velika črka Ϣ Ϥ Ϧ Ϩ Ϫ Ϭ Ϯ
Mala črka ϣ ϥ ϧ ϩ ϫ ϭ ϯ
Ime Alfa Vida Gamma Dalda Eie Sou Zata Hate Thethe Iauda Kapa Laula Mi Ni Ksi O Pi Ro Sima Tau Ua Fi Khi Psi Oou Shei Fei Khei Hori Gangia Shima Dei
Približek v latinici A B G/V D E Z Ē/E TH/T' I K L M N KS O P R S T U/OU F KH PS Ō/O SH/Š F KH H J/DZH Q/TSH TI/DE
Drugi znaki in črke
Znak/velika črka ◌⳯ ◌⳰ ◌⳱ ⳿
Mala črka ⲿ
Približek v latinici A . ? ½ .

Cirilica in izvedene abecede

[uredi | uredi kodo]

Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v Rusiji in vzhodni Evropi. Uporablja se za zapis jezikov abaza, abhaščina, adigejščina, agulščina, ahvahščina, aleutščina, altajščina, aljutorščina (alyutor), andščina, archi, assyrianščina, avarščina, azerščina, bagvalalščina, balkarščina, baškirščina, beloruščina, bežtjanščina (bezhta), botlikščina (botlikh), buduščina (budukh), bolgarščina, burjatščina, čamalalščina (chamalal), čečenščina, čelkanščina (chelkan), čukotščina, čuvaščina, krimska tatarščina, dargwa, dolgan, dungan, enets, erzjanščina, even, evenščina, gagavščina, godoberščina (godoberi), hinukščina (hinukh), hunzibščina (hunzib), inguščina, medslovanščina, itelmen, juhuri, kabardian, kalmiščina, karaim, karakalpakščina, karata, kazaščina, ket, khakas, hantijščina, kinalugščina (khinalug), hvarščina (khwarshi), kildinska sámijščina, komijščina, koryak, krymchak, kritščina (kryts), kubachi, kumyk, kurdščina, kirgiščina, lak, lezginščina, lingua franca nova, makedonščina, mansi, marijščina, mokša, moldavščina, mongolščina, črnogorščina, nanai, nenets, nganasan, nivkh, nogai, starocerkvenoslovanščina, oroch, orok, osetinščina, pontska grščina, ruščina, ruthenijščina, rutul, selkup, srbščina, shor, shughni, slovio, sojotščina (soyot), tabasaranščina, tadžiščina, talysh, tat, tatarščina, tindi, tofaščina (tofa), cahurščina, tsez, turkmenščina, tuvanščina, ubykh, udege, udi, udmurtščina, ukrajinščina, ulch, urum, uyghur, uzbekščina, votic, wakhi, zahodna polejščina, yaghnobi, jakutščina, yazghulami, yukaghir in yupik, s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah.

Najbolj znane vrste cirilice
Ime А

а

Ә

ә

Б

б

В

в

Г

г

Ґ

ґ

Ғ

ғ

Д

д

Ђ

ђ

Ѓ

ѓ

Е

е

Є

є

Ё

ё

Ж

ж

Җ

җ

З

з

Ѕ

ѕ

И

и

І

і

Ї

ї

Й

й

Ј

ј

К

к

Қ

қ

Л

л

Љ

љ

М

м

Н

н

Њ

њ

Ң

ң

О

о

Ө

ө

П

п

Р

р

С

с

Т

т

Ћ

ћ

Ќ

ќ

У

у

Ұ

ұ

Ү

ү

Ў

ў

Ф

ф

Х

х

Һ

һ

Ц

ц

Ч

ч

Џ

џ

Ш

ш

Щ

щ

Ъ

ъ

Ы

ы

І

і

Ь

ь

Э

э

Ю

ю

Я

я

Beloruska А а Б б В в Г г Д д Е е Ё ё Ж ж З з І і Й й К к Л л М м Н н О о П п Р р С с Т т У у Ў ў Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Ы ы Ь ь Э э Ю ю Я я
Bolgarska А а Б б В в Г г Д д Е е Ж ж З з И и Й й К к Л л М м Н н О о П п Р р С с Т т У у Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ Ь ь Ю ю Я я
Kazaška А а Ә ә Б б В в Г г Ғ ғ Д д Е е Ё ё Ж ж З з И и Й й К к Қ қ Л л М м Н н Ң ң О о Ө ө П п Р р С с Т т У у Ұ ұ Ү ү Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ Ы ы І і Ь ь Э э Ю ю Я я
Kirgiška А а Б б В в Г г Д д Е е Ё ё Ж ж З з И и Й й К к Л л М м Н н Ң ң О о Ө ө П п Р р С с Т т У у Ү ү Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ Ы ы Ь ь Э э Ю ю Я я
Makedonska А а Б б В в Г г Д д Ѓ ѓ Е е Ж ж З з Ѕ ѕ И и Ј ј К к Л л Љ љ М м Н н Њ њ О о П п Р р С с Т т Ќ ќ У у Ф ф Х х Ц ц Ч ч Џ џ Ш ш
Mongolska А а Б б В в Г г Д д Е е Ё ё Ж ж З з И и Й й К к Л л М м Н н О о Ө ө П п Р р С с Т т У у Ү ү Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ Ы ы Ь ь Э э Ю ю Я я
Ruska А а Б б В в Г г Д д Е е Ё ё Ж ж З з И и Й й К к Л л М м Н н О о П п Р р С с Т т У у Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ Ы ы ь Э э Ю ю Я я
Srbska А а Б б В в Г г Д д Ҕ ҕ Е е Ж ж З з И и Ј ј К к Л л Љ љ М м Н н Њ њ О о П п Р р С с Т т Ћ ћ У у Ф ф Х х Ц ц Ч ч Џ џ Ш ш
Tatarska А а Ә ә Б б В в Г г Д д Е е Ё ё Ж ж Җ җ З з И и Й й К к Л л М м Н н Ң ң О о Ө ө П п Р р С с Т т У у Ү ү Ф ф Х х Һ һ Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ Ы ы Ь ь Э э Ю ю Я я
Ukrajinska А а Б б В в Г г Ґ ґ Д д Е е Є є И и І і Ї ї Й й К к Л л М м Н н О о П п Р р С с Т т У у Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ю ю Я я

Dalecarlianske rune

[uredi | uredi kodo]

To je stara abeceda za zapis elfdalianščine.

Deseret

[uredi | uredi kodo]

Deseret je bila narejena kot alternativa za latinico za zapis angleščine. Piše se od leve proti desni.

Deseret abeceda
Velika črka 𐐀 𐐁 𐐂 𐐃 𐐄 𐐅 𐐆 𐐇 𐐈 𐐉 𐐊 𐐋 𐐌 𐐍 𐐎 𐐏 𐐐 𐐑 𐐒 𐐓 𐐔 𐐕 𐐖 𐐗 𐐘 𐐙 𐐚 𐐛 𐐜 𐐝 𐐞 𐐟 𐐠 𐐡 𐐢 𐐣 𐐤 𐐥 𐐦 𐐧
Mala črka 𐐨 𐐩 𐐪 𐐫 𐐬 𐐭 𐐮 𐐯 𐐰 𐐱 𐐲 𐐳 𐐴 𐐵 𐐶 𐐷 𐐸 𐐹 𐐺 𐐻 𐐼 𐐽 𐐾 𐐿 𐑀 𐑁 𐑂 𐑃 𐑄 𐑅 𐑆 𐑇 𐑈 𐑉 𐑊 𐑋 𐑌 𐑍 𐑎 𐑏
Ime dolgi I dolgi E dolgi A dolgi Ah dolgi O dolgi Oo kratki I kratki E kratki A kratki Ah kratki O kratki Oo Ay Ow Wu Yee H Pee Bee Tee Dee Chee Jee Kay Gay Ef Vee Eth Thee Es Zee Esh Zhee Er El Em En Eng Oi Ew

Elbasan

[uredi | uredi kodo]

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis albanščine.

Elbasan abeceda
Črka 𐔀 𐔁 𐔂 𐔃 𐔄 𐔅 𐔆 𐔇 𐔈 𐔉 𐔊 𐔋 𐔌 𐔍 𐔎 𐔏 𐔐 𐔑 𐔒 𐔓 𐔔 𐔕 𐔖 𐔗 𐔘 𐔙 𐔚 𐔛 𐔜 𐔝 𐔞 𐔟 𐔠 𐔡 𐔢 𐔣 𐔤 𐔥 𐔦 𐔧
Ime A Be Ce Che De Nde Dhe Ei E Fe Ge Gje He I Je Ke Le Lle Me Ne Na Nje O Pe Qe Re Rre Se She Te The U Ve Xe Y Ze Zhe Ghe Ghamma Khe

Etruščanska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki so jo uporabljali Etruščani.

Faliscanska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Stara, že izumrla abeceda.

Fonetična abeceda

[uredi | uredi kodo]

Fonetična abeceda se uporablja zazapis izgovorjave, saj vsak glas predstavlja le ena črka.

Samoglasniki
Odprtost ust \ kraj nastanka zvoka

Samoglanik na levi je zaokrožen,

na desni pa ne

Sprednji del ust Prednji del ust Osrednji del ust Zadnji del ust Končni del ust (najbolj zadaj)
Zaprta i y ɨ ʉ ɯ u
Skoraj zaprta ɪ ʏ ʊ
Malo zaprta e ø ɘ ɵ ɤ o
Srednje odprta ø̞ ə
Zmerno odprta ɛ œ ɜ ɞ ʌ ɔ
Skoraj povsem odprta æ ɐ
Povsem odprta a ɶ ä ɑ ɒ
Pravi soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka

Soglasnik na levo je nezveneč, desno pa zveneč

Ustnice Spodnja

ustnica in

zgornji zobje

Ustnice

in jezik

Jezik in

zobje

Jezik-

zadnji del

dlesni

Jezik-tik

za zadnjim

delom dlesni

Sredina jezika-

pred najvišjem

delom neba

Sredina jezika-

pri najvišjem

delu neba

Konec jezika-

na zadnji

strani neba

Konec

jezika-

pri uvuli

Ob združenju

ustne in

nosne votline

Glasilke
Zrak gre skozi nos m ɱ n ɳ̊ ɳ ɲ̊ ɲ ŋ̊ ŋ ɴ
Zrak se ustavi p b t d ʈ ɖ c ɟ k g q ɢ ʡ ʔ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo ter trči ob zobe t͡s d͡z t͡ʃ d͡ʒ ʈ͡ʂ ɖ͡ʐ t͡ɕ d͡ʑ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo p͡ɸ b͡β p̪͡f b̪͡v t͡θ d͡ð t͡ɹ̝̊ d͡ɹ̝ t͡ɹ̝̊˗ d͡ɹ̝˗ c͡ç ɟ͡ʝ k͡x ɡ͡ɣ q͡χ ɢ͡ʁ ʡ͡ʢ ʔ͡h
Zrak gre skozi ozko luknjo in trči ob zobe s z ʃ ʒ ʂ ʐ ɕ ʑ
Zrak gre skozi ozko luknjo ɸ β f v θ̼ ð̼ θ ð θ̠ ð̠ ɹ̠̊˔ ɹ̠˔ ɻ˔ ç ʝ x ɣ χ ʁ ħ ʕ h ɦ
Zrak zaokroži po ustni votlini ʋ̥ ʋ ɹ̥ ɹ ɻ̊ ɻ j ɰ̊ ɰ ʔ̞
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici ⱱ̟ ɾ̼ ɾ̥ ɾ ɽ̊ ɽ ɢ̆ ʡ̆
Jezik vibrira zrak ʙ̥ ʙ r ɽ̊r̥ ɽr ʀ̥ ʀ ʜ ʢ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika t͡ɬ d͡ɮ ʈ͜ɭ̊˔ c͡ʎ̥˔ k͡ʟ̝̊ ɡ͡ʟ̝
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika ɬ ɮ ɭ̊˔ ɭ˔ ʎ̝̊ ʎ̝ ʟ̝̊ ʟ̝
Zrak zaokroži po straneh ustne votline l ɭ̊ ɭ ʎ̥ ʎ ʟ̥ ʟ ʟ̠
Ena mišica (običajno jezik) se približa drugi mišici tako,

da zrak potuje le ob straneh ustne votline

ɺ ɭ̆ ʎ̆ ʟ̆
Ostali soglasniki
Način izgovorjave \ kraj nastanka Ustnice Spodnja

ustnica in

zgornji zobje

Jezik in

zobje

Jezik-

zadnji del

dlesni

Jezik-tik

za zadnjim

delom dlesni

Sredina jezika-

pred najvišjem

delom neba

Sredina jezika-

pri najvišjem

delu neba

Konec jezika-

na zadnji

strani neba

Konec jezika-

pri uvuli

Ob združenju

ustne in

nosne votline

Zrak se ustavi ʈʼ ʡʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozko luknjo t͡θʼ t͡sʼ t͡ʃʼ ʈ͡ʂʼ k͡xʼ q͡χʼ
Zrak gre skozi ozko luknjo ɸʼ θʼ ʃʼ ʂʼ ɕʼ χʼ
Zrak se ustavi in nato gre skozi ozki luknji ob straneh jezika t͡ɬʼ c͡ʎ̝̊ʼ k͡ʟ̝̊ʼ
Zrak gre skozi ozki luknji ob straneh jezika ɬʼ
Zvok ni zveneč ʘ ǀ ǃ ǂ
Zvok je zveneč ʘ̬ ǀ̬ ǃ̬ ǂ̬
Zrak gre skozi nos ʘ̃ ǀ̃ ǃ̃ ǂ̃
Zvok ni zveneč, zrak potuje ob straneh jezika ǁ
Zvok je zveneč, zrak potuje ob straneh jezika ǁ̬
Zvok je zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem ɓ ɗ ʄ ɠ ʛ
Zvok ni zveneč, glasilke zrak potisnejo proti pljučem ɓ̥ ɗ̥ ᶑ̊ ʄ̊ ɠ̊ ʛ̥

Galik

[uredi | uredi kodo]

Različica stare mongolske abecede, piše se v stolpcih.

Gruzijska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Gruzijska abeceda se uporablja za zapis jezikov batsbi, gruzijščine, laz, mingrelian in svan. Piše se od leve proti desni, obstajajo pa 3 različice, v glavem se uporablja mkhedruli, ki edini razlikuje med velikimi in malimi črkami.

Gruzijska abecede
Asomtavruli
Mkhedruli (velike)
Mkhedruli (male)
Nuskhuri
Ime An Ban Gan Don En Vin Zen Tan In Kan Las Man Nar On Par Zhar Rae San Tar Un Phar Khar Ghan Qar Shin Chin Can Jil Cil Char Xan Jhan Hae He Hie We Har Hoe Fi Yn Elifi Obrnjen gan Ain Aen
Drugi znaki
Znak Ჾ/ჾ Ჿ/ჿ
Ime Nar

Glagolica

[uredi | uredi kodo]

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za prevod Svetega pisma.

Glagolitic abeceda
Velika črka
Mala črka ⰿ
Združevalne črke ◌𞀀 ◌𞀁 ◌𞀂 ◌𞀃 ◌𞀄 ◌𞀅 ◌𞀆 ◌𞀈 ◌𞀉 ◌𞀊 ◌𞀋 ◌𞀌 ◌𞀍 ◌𞀎 ◌𞀏 ◌𞀐 ◌𞀑 ◌𞀒 ◌𞀓 ◌𞀔 ◌𞀕 ◌𞀖 ◌𞀗 ◌𞀘 ◌𞀛 ◌𞀜 ◌𞀝 ◌𞀞 ◌𞀟 ◌𞀠 ◌𞀡 ◌𞀣 ◌𞀤 ◌𞀦 ◌𞀧 ◌𞀨 ◌𞀩 ◌𞀪
Ime Azu Buky Vede Glagoli Dobro Yestu Zhivete Dzelo Zemlja Izhe Prvotni izhe I Djervi Kako Ljudije Myslite Nashi Oni Pokoji Ritsi Slovo Tvrido Uku Fritu Heru Otu Pe Shta Tsi Chrivi Sha Yeru Yeri Yati Spidery ha Yu Majhen yus Majhen yus z repom Yo Lotated mali yus Velik yus Lotated veliki yus Fita Izhitsa Shtapic Troukasti a Latinate myslite

Gotica

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis gotščine. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni.

Gotska abeceda
Črka 𐌰 𐌱 𐌲 𐌳 𐌴 𐌵 𐌶 𐌷 𐌸 𐌹 𐌺 𐌻 𐌼 𐌽 𐌾 𐌿 𐍀 𐍁 𐍂 𐍃 𐍄 𐍅 𐍆 𐍇 𐍈 𐍉 𐍊
Ime Ahsa Bairkan Giba Dags Aihvus Qairthra Iuja Hagi Thiuth Eis Kusma Lagus Manna Nauths Jer Urus Pairthra Raida Sauil Teiws Winya Faihu Iggws Hwair Othal
Številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900

Grška abeceda

[uredi | uredi kodo]
Grška abeceda
Velika črka Α Β Γ Δ Ε Ζ Η Θ Ι Κ Λ Μ Ν Ξ Ο Π Ρ Σ Τ Υ Φ Χ Ψ Ω
Mala črka α β γ δ ε ζ η θ ι κ λ μ ν ξ ο π ρ σ τ υ φ χ ψ ω
Ime Alfa Beta Gama Delta Epsilon Zeta Eta Theta Jota Kapa Lambda Mi Ni Ksi Omikron Pi Ro Sigma Tau Ipsilon Fi Hi Psi Omega

Hangul (korejska abeceda)

[uredi | uredi kodo]

Hangul je malo drugačna abeceda, saj črke niso urejene od leve proti desni ali desne proti levi, pač pa so črke združene. Skupaj obstaja 11.739 znakov.

samoglasnik
soglasnik združen znak
Pogostejši znaki pri hangulu
ㅏ A ㅑ Ya ㅓ Eo ㅕ Yeo ㅗ O ㅛ Yo ㅜ U ㅠ Yu ㅡ Eu ㅣ I

(kiyeok)

G

(nieun)

N

(tikeut)

D

(rieul)

R

(mieum)

M

(pieup)

B

(sios)

S

(leung)

-

(cieuc)

J

(chieuch)

C

(khieukh)

K

(thieuth)

T

(phieuph)

P

(hieuh)

H

Kavkaška albanščina

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis kavkaške albanščine.

Abeceda kavkaške albanščine
Črka 𐔰 𐔱 𐔲 𐔳 𐔴 𐔵 𐔶 𐔷 𐔸 𐔹 𐔺 𐔻 𐔼 𐔽 𐔾 𐔿 𐕀 𐕁 𐕂 𐕃 𐕄 𐕅 𐕆 𐕇 𐕈 𐕉 𐕊 𐕋 𐕌 𐕍 𐕎 𐕏 𐕐 𐕑 𐕒 𐕓 𐕔 𐕕 𐕖 𐕗 𐕘 𐕙 𐕚 𐕛 𐕜 𐕝 𐕞 𐕟 𐕠 𐕡 𐕢 𐕣
Ime Alt Bet Gim Dat Eb Zarl Eyn Zhil Tas Cha Yowd Zha Irb Sha Lan Inya Xeyn Dyan Car Jhox Kar Lyit Heyt Qay Aor Choy Chi Cyay Maq Qar Nowc Dzyay Shak Jayn On Tyay Fam Dzay Chat Pen Gheys Rat Seyk Veyz Tiwr Shoy Iwn Cyaw Cayn Yayd Piwr Kiw
Ostali znaki
Znak 𐕯

Kaddare

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis somalščine.

Khatt-i-Badí’

[uredi | uredi kodo]

Abeceda, ki se je uporabljala za skrivne kode.

Khazarijske rove

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Latinica in izvedene abecede

[uredi | uredi kodo]

Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.

Angleška abeceda
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z

Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaška.

Slovenska abeceda
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž

Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk[7]:

Abaška latinska abeceda
A Ə B C C' Ć Ć' Č ČW Č'W D E F F' G Gy Gw Ǧ ǦY ǦW H HW I J J̌W K KY KW K' K'Y K'W L L' Ł Ł' M N O P P' Q QY QW Q' Q'Y Q'W R S Ś Š ŠW T T' U V W X XY XW Y Z Ź Ž ŽW ʕ ʕW ʔ
a ə b c c' ć ć' č čw č'w d e f f' g gy gw ǧ ǧy ǧw h hw i j ǰ ǰw k ky kw k' k'y k'w l l' ł ł' m n o p p' q qy qw q' q'y q'w r s ś š šw t t' u v w x xy xw y z ź ž žw ʕ ʕw ʔ

Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk[8]:

Havajska abeceda
A E I O U Ā Ē Ī Ō Ū H K L M N P W '
a e i o u ā ē ī ō ū h k l m n p w '

Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:

  • ß (ostri S)
  • ð (eth)
  • þ (thorn)
  • Ə (polglasnik)
  • Ƣ (oi)
  • Ʀ (yr)
  • Ʊ (upsilon)
  • Ʒ (ezh)
  • Ƕ (hwair)
  • Ƿ (wynn)
  • Ȣ (Ou)
  • ɂ (glasilčni/glotalni zapornik)
  • ɤ (rams horn)
  • ɮ (lezh)
  • (ain)
Latinske številke
1 2 3 4 5 6 7 8 9 0

Lepontic (lugano)

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lycian

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lycian abeceda
Črka 𐊀 𐊁 𐊂 𐊃 𐊄 𐊅 𐊆 𐊇 𐊈 𐊉 𐊊 𐊋 𐊌 𐊍 𐊎 𐊏 𐊐 𐊑 𐊒 𐊓 𐊔 𐊕 𐊖 𐊗 𐊘 𐊙 𐊚 𐊛 𐊜
Ime A E B Bh G D I W Z Th J K Q L M N Mm Nn U P Kk R S T Tt An En H X

Lydian

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Lydian abeceda
Črka 𐤠 𐤡 𐤢 𐤣 𐤤 𐤥 𐤦 𐤧 𐤨 𐤩 𐤪 𐤫 𐤬 𐤭 𐤮 𐤯 𐤰 𐤱 𐤲 𐤳 𐤴 𐤵 𐤶 𐤷 𐤸 𐤹
Ime A B G D E V I Y K L M N O R Ss T U F Q S Tt An En Ly Nn C

Mandaic

[uredi | uredi kodo]

Abeceda, ki jo piše okrog 100 ljudi v Iranu. Piše se od leve proti desni.

Mandaic abeceda
Črka
Ime Halqa Ab Ag Ad Ah Ushenna Az It Att Aksa Ak Al Am An As In Ap Asz Aq Ar Ash At Dushenna Kad Ain
Ostali znaki
◌࡙ ◌࡚ ◌࡛

Mandombe

[uredi | uredi kodo]

Nenavadna abeceda, ki se piše od desne proti levi. Na spodnji sliki je ena izmed črk abecede.

Messapic

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se piše od leve proti desni. Na spodnji sliki je prikazan razvoj črke alfa.

Mongolske abecede

[uredi | uredi kodo]

Svojevrstna skupina abeced, ki se piše v stolpcih in so črke drugačne glede na zapis (sama, začetna, med črkami, končna). Zaradi lažjega zapisa je v računalniški pisavi pisava od leve proti desni.

Mongolske abecede
Ime A Ah Ang Ba Bha Ca Cha Chi Cya Da Dda Ddha Dha Dza E Ee Fa Ga Gaa Gha Ha Haa I Iy Ja Jha Jia Ka Kha La Lha Ma Na Nga Nia Nna O Oe Pa Pha Qa Ra Raa Sa Sha Ssa Ta Tsa Tta Ttha U Ue Wa Ya Za Zha Zhi Zra
Standardna
Todo
Sibe
Manchu
Ali gali
Todo ali gali
Manchu ali gali
Števila
Število
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Drugi znaki
Znak ◌᠋ ◌᠌ ◌᠍ ◌ᢅ ◌ᢆ ◌ᢩ
Prečrkovanje , . , . : - ː

Morsejeva abeceda

[uredi | uredi kodo]


Abeceda, ki se piše od leve proti desni ter jo govori ljudstvo v Bangladešu.

Mro abeceda
Črka 𖩀 𖩁 𖩂 𖩃 𖩄 𖩅 𖩆 𖩇 𖩈 𖩉 𖩊 𖩋 𖩌 𖩍 𖩎 𖩏 𖩐 𖩑 𖩒 𖩓 𖩔 𖩕 𖩖 𖩗 𖩘 𖩙 𖩚 𖩛 𖩜 𖩝 𖩞
Ime Ta Ngi Yo Mim Ba Da A Phi Khai Hao Dai Chu Keaae Ol Maem Nin Pa Oo O Ro Shi Thea Ea Wa E Ko Lan La Hai Ri Tek
Števila
Število 𖩠 𖩡 𖩢 𖩣 𖩤 𖩥 𖩦 𖩧 𖩨 𖩩
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Naguaké Taíno

[uredi | uredi kodo]

Slikovna abeceda, ki jo pišejo govorci jezika Taíno-Borikenaíki (Taínonaíki).

Afriška abeceda, ki se piše od desne proti levi.

N'ko abeceda
Črka ߊ ߋ ߌ ߍ ߎ ߏ ߐ ߑ ߒ ߓ ߔ ߕ ߖ ߗ ߘ ߙ ߚ ߛ ߜ ߝ ߞ ߟ ߠ ߡ ߢ ߣ ߤ ߥ ߦ ߧ ߨ ߩ ߪ
Ime A Ee I E U Oo O Dagbasinna N Ba Pa Ta Ja Cha Da Ra Rra Sa Gba Fa Ka La Na woloso Ma Nya Na Ha Wa Ya Nya woloso Jona ja Jona cha Jona ra
Števila
Število ߀ ߁ ߂ ߃ ߄ ߅ ߆ ߇ ߈ ߉
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Nubijska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, podobni koptski abecedi.

Ogamska pisava

[uredi | uredi kodo]

Stara pisava za zapis irščine.

Ogham abeceda
Črka
Ime Beith Luis Fearn Sail Nion Uath Dair Tinne Coll Ceirt Muin Gort Ngeadal Straif Ruis Ailm Onn Ur Edhadh Iodhadh Eabhadh Or Uilleann Ifin Eamhancholl Peith
Drugi znaki
Znak

Oscanska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se piše od desne proti levi.

Osmanya

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis somalijščine.

Osmanya abeceda
Črka 𐒀 𐒁 𐒂 𐒃 𐒄 𐒅 𐒆 𐒇 𐒈 𐒉 𐒊 𐒋 𐒌 𐒍 𐒎 𐒏 𐒐 𐒑 𐒒 𐒓 𐒔 𐒕 𐒖 𐒗 𐒘 𐒙 𐒚 𐒛 𐒜 𐒝
Ime Alef Ba Ta Ja Xa Kha Deel Ra Sa Shiin Dha Cayn Ga Fa Qaaf Kaaf Laan Miin Nuun Waw Ha Ya A E I O U Aa Ee Oo
Števila
Število 𐒠 𐒡 𐒢 𐒣 𐒤 𐒥 𐒦 𐒧 𐒨 𐒩
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Pau cin hau

[uredi | uredi kodo]

Abeceda, ki se piše od leve proti desni.

Pau cim hau
Črka 𑫀 𑫁 𑫂 𑫃 𑫄 𑫅 𑫆 𑫇 𑫈 𑫉 𑫊 𑫋 𑫌 𑫍 𑫎 𑫏 𑫐 𑫑 𑫒 𑫓 𑫔 𑫕 𑫖 𑫗 𑫘 𑫙 𑫚 𑫛 𑫜 𑫝 𑫞 𑫟 𑫠 𑫡 𑫢 𑫣 𑫤 𑫥 𑫦 𑫧 𑫨 𑫩 𑫪 𑫫 𑫬 𑫭 𑫮 𑫯 𑫰 𑫱 𑫲 𑫳 𑫴 𑫵 𑫶 𑫷 𑫸
Ime Pa Ka La Ma Da Za Va Nga Ha Ga Kha Sa Ba Ca Ta Tha Na Pha Ra Fa Cha A E I O U Ua Ia P K T M N L W Ng Y Različice izgovorjave


Picene

[uredi | uredi kodo]

Abeceda, ki se deli na severno in južno različico. Piše se od desne proti levi.

Phrygian

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se lahko piše z leve proti desni ali z desne proti levi.

Phyrgian abeceda (na sredini)


Pollard

[uredi | uredi kodo]

Abeceda, ki razlikuje med začetnimi (zgoraj) in končnimi (spodnjimi) črkami.

Stara skupina abeced.

Rune
Črka
Ime F V U Yr Y W Þ Ð A O A Aesc O Oe On R Kauna Cen K G Eng G Gar W H N I E J Ger Ae A Eoh P Eolhx S C Z T D B P E M L Ingwaz Ing D O Ear Ior Cweorth Calc Cealc Stan Yr Q X K Sh Oo Os Is Eh Ac Aesc
Drugi znaki & številke
Znak/št.
Vrednost 17 18 19

Santali

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis jezika santali.

Stara italijanska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Abeceda, ki se je uporabljala za zapis stare italijanščine.

Stara italijanska abeceda
Črka 𐌀 𐌁 𐌂 𐌃 𐌄 𐌅 𐌆 𐌇 𐌈 𐌉 𐌊 𐌋 𐌌 𐌍 𐌎 𐌏 𐌐 𐌑 𐌒 𐌓 𐌔 𐌕 𐌖 𐌗 𐌘 𐌙 𐌚 𐌛 𐌜 𐌝 𐌞 𐌟 𐌭 𐌮 𐌯
Ime A Be Ke De E Ve Ze He The I Ka El Em En Esh O Pe She Ku Er Es Te U Eks Phe Khe Ef Ers Che Ii Uu Ess Ye Tse
Števila
Število 𐌠 𐌡 𐌢 𐌣
Vrednost 1 5 10 50

Stara madžarska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis stare madžarščine. Piše se od desne proti levi.

Stara madžarska abeceda
Velika črka 𐲀 𐲁 𐲂 𐲃 𐲄 𐲅 𐲆 𐲇 𐲈 𐲉 𐲊 𐲋 𐲌 𐲍 𐲎 𐲏 𐲐 𐲑 𐲒 𐲓 𐲔 𐲕 𐲖 𐲗 𐲘 𐲙 𐲚 𐲛 𐲜 𐲝 𐲞 𐲟 𐲠 𐲡 𐲢 𐲣 𐲤 𐲥 𐲦 𐲧 𐲨 𐲩 𐲪 𐲫 𐲬 𐲭 𐲮 𐲯 𐲰 𐲱 𐲲
Mala črka 𐳀 𐳁 𐳂 𐳃 𐳄 𐳅 𐳆 𐳇 𐳈 𐳉 𐳊 𐳋 𐳌 𐳍 𐳎 𐳏 𐳐 𐳑 𐳒 𐳓 𐳔 𐳕 𐳖 𐳗 𐳘 𐳙 𐳚 𐳛 𐳜 𐳝 𐳞 𐳟 𐳠 𐳡 𐳢 𐳣 𐳤 𐳥 𐳦 𐳧 𐳨 𐳩 𐳪 𐳫 𐳬 𐳭 𐳮 𐳯 𐳰 𐳱 𐳲
Ime A Aa Eb Amb Ec Enc Ecs Ed And E Ee Ef Eg Egy Eh I Ii Ej Ek Ak Unk El Ely Em En Eny O Oo Oe Oee Ep Emp Er Es Esz Et Ent Ety Ech U Uu Ue Ev Ez Ezs Sign Us
Števila
Število 𐳺 𐳻 𐳼 𐳽 𐳾 𐳿
Vrednost 1 5 10 50 100 1000

Stara permijska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda za zapis komijščine.

Stara permijska abeceda
Črka 𐍐 𐍑 𐍒 𐍓 𐍔 𐍕 𐍖 𐍗 𐍘 𐍙 𐍚 𐍛 𐍜 𐍝 𐍞 𐍟 𐍠 𐍡 𐍢 𐍣 𐍤 𐍥 𐍦 𐍧 𐍨 𐍩 𐍪 𐍫 𐍬 𐍭 𐍮 𐍯 𐍰 𐍱 𐍲 𐍳 𐍴 𐍵
Ime An Bur Gai Doi E Zhoi Dzhoi Zata Dzita I Koke Lei Menoe Nenoe Vooi Peei Rei Sii Tai U Chery Shooi Shchooi Yry Yeru O Oo Ef Ha Tsiu Ver Yer Yeri Yat Ie Yu Ya Ia
Drugi znaki
Znak ◌𐍶 ◌𐍷 ◌𐍸 ◌𐍹 ◌𐍺
Ime An Doi Zata Nenoe Sii

Stara turška abeceda

[uredi | uredi kodo]

Abeceda, ki so jo turki uporabljali pred latinico. Obstajata dve različici, obe se pišeta od desne proti levi.

Orkhon
Črka 𐰀 𐰃 𐰆 𐰇 𐰉 𐰋 𐰍 𐰏 𐰑 𐰓 𐰔 𐰖 𐰘 𐰚 𐰜 𐰞 𐰠 𐰡 𐰢 𐰣 𐰤 𐰦 𐰨 𐰩 𐰭 𐰯 𐰰 𐰱 𐰲 𐰴 𐰶 𐰸 𐰺 𐰼 𐰽 𐰾 𐰿 𐱁 𐱃 𐱅 𐱇 𐱈
Ime A I O Oe Ab Aeb Ag Aeg Ad Aed Ez Ay Aey Aek Oek Al Ael Elt Em An Aen Ent Enc Eny Eng Ep Op Ic Ec Aq Iq Oq Ar Aer As Aes Ash Esh At Aet Ot Bash
Yenisei
Črka 𐰁 𐰂 𐰄 𐰅 𐰈 𐰊 𐰌 𐰎 𐰐 𐰒 𐰕 𐰗 𐰙 𐰛 𐰝 𐰟 𐰥 𐰧 𐰩 𐰫 𐰬 𐰮 𐰳 𐰵 𐰷 𐰹 𐰻 𐱀 𐱂 𐱄 𐱆
Ime A Ae I E Oe Ab Aeb Ag Aeg Ad Ez Ay Aey Aek Oek Al Aen Ent Enc Eny Ang Aeng Ec Aq Iq Oq Ar Ash Esh At Aet

Starocerkvenoslovanska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Izumrla abeceda, predhodnica cirilice.

Sutton

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis gibanja rok, vseh zankov je 672.

Sutton abeceda po Unicode kodah
  0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 A B C D E F
U+1D80x 𝠀 𝠁 𝠂 𝠃 𝠄 𝠅 𝠆 𝠇 𝠈 𝠉 𝠊 𝠋 𝠌 𝠍 𝠎 𝠏
U+1D81x 𝠐 𝠑 𝠒 𝠓 𝠔 𝠕 𝠖 𝠗 𝠘 𝠙 𝠚 𝠛 𝠜 𝠝 𝠞 𝠟
U+1D82x 𝠠 𝠡 𝠢 𝠣 𝠤 𝠥 𝠦 𝠧 𝠨 𝠩 𝠪 𝠫 𝠬 𝠭 𝠮 𝠯
U+1D83x 𝠰 𝠱 𝠲 𝠳 𝠴 𝠵 𝠶 𝠷 𝠸 𝠹 𝠺 𝠻 𝠼 𝠽 𝠾 𝠿
U+1D84x 𝡀 𝡁 𝡂 𝡃 𝡄 𝡅 𝡆 𝡇 𝡈 𝡉 𝡊 𝡋 𝡌 𝡍𝪛 𝡎 𝡏𝪛
U+1D85x 𝡐 𝡑𝪛 𝡒 𝡓 𝡔 𝡕 𝡖 𝡗 𝡘 𝡙 𝡚 𝡛 𝡜𝪛 𝡝 𝡞𝪛 𝡟
U+1D86x 𝡠 𝡡 𝡢 𝡣 𝡤 𝡥 𝡦 𝡧 𝡨 𝡩 𝡪 𝡫 𝡬 𝡭 𝡮 𝡯
U+1D87x 𝡰 𝡱 𝡲 𝡳 𝡴 𝡵 𝡶 𝡷 𝡸 𝡹 𝡺 𝡻 𝡼 𝡽 𝡾 𝡿
U+1D88x 𝢀 𝢁 𝢂 𝢃 𝢄 𝢅 𝢆 𝢇 𝢈 𝢉 𝢊 𝢋 𝢌 𝢍 𝢎 𝢏
U+1D89x 𝢐 𝢑 𝢒 𝢓 𝢔 𝢕 𝢖 𝢗 𝢘 𝢙 𝢚 𝢛 𝢜 𝢝 𝢞 𝢟
U+1D8Ax 𝢠 𝢡 𝢢 𝢣 𝢤 𝢥 𝢦 𝢧 𝢨 𝢩 𝢪 𝢫 𝢬 𝢭 𝢮 𝢯
U+1D8Bx 𝢰 𝢱 𝢲 𝢳 𝢴 𝢵 𝢶 𝢷 𝢸 𝢹 𝢺 𝢻 𝢼 𝢽 𝢾 𝢿
U+1D8Cx 𝣀 𝣁 𝣂 𝣃 𝣄 𝣅 𝣆 𝣇 𝣈 𝣉 𝣊 𝣋 𝣌 𝣍 𝣎 𝣏
U+1D8Dx 𝣐 𝣑 𝣒 𝣓 𝣔 𝣕 𝣖 𝣗 𝣘 𝣙 𝣚 𝣛 𝣜 𝣝 𝣞 𝣟
U+1D8Ex 𝣠 𝣡 𝣢 𝣣 𝣤 𝣥 𝣦 𝣧 𝣨 𝣩 𝣪 𝣫 𝣬 𝣭 𝣮 𝣯
U+1D8Fx 𝣰 𝣱 𝣲 𝣳 𝣴 𝣵 𝣶𝪛 𝣷 𝣸 𝣹 𝣺 𝣻 𝣼 𝣽 𝣾 𝣿
U+1D90x 𝤀 𝤁 𝤂 𝤃 𝤄𝪛 𝤅 𝤆 𝤇 𝤈 𝤉 𝤊 𝤋 𝤌 𝤍 𝤎 𝤏
U+1D91x 𝤐 𝤑 𝤒 𝤓 𝤔 𝤕 𝤖 𝤗 𝤘 𝤙 𝤚 𝤛 𝤜 𝤝 𝤞 𝤟
U+1D92x 𝤠 𝤡 𝤢 𝤣 𝤤 𝤥 𝤦 𝤧 𝤨 𝤩 𝤪 𝤫 𝤬 𝤭 𝤮 𝤯
U+1D93x 𝤰 𝤱 𝤲 𝤳 𝤴 𝤵 𝤶 𝤷 𝤸 𝤹 𝤺 𝤻 𝤼 𝤽 𝤾 𝤿
U+1D94x 𝥀 𝥁 𝥂 𝥃 𝥄 𝥅 𝥆 𝥇 𝥈 𝥉 𝥊 𝥋 𝥌 𝥍 𝥎 𝥏
U+1D95x 𝥐 𝥑 𝥒 𝥓 𝥔 𝥕 𝥖 𝥗 𝥘 𝥙 𝥚 𝥛 𝥜 𝥝 𝥞 𝥟
U+1D96x 𝥠 𝥡 𝥢 𝥣 𝥤 𝥥 𝥦 𝥧 𝥨 𝥩 𝥪 𝥫 𝥬 𝥭 𝥮 𝥯
U+1D97x 𝥰 𝥱 𝥲 𝥳 𝥴 𝥵 𝥶 𝥷 𝥸 𝥹 𝥺 𝥻 𝥼 𝥽 𝥾 𝥿
U+1D98x 𝦀 𝦁 𝦂 𝦃 𝦄 𝦅 𝦆 𝦇 𝦈 𝦉 𝦊 𝦋 𝦌 𝦍 𝦎 𝦏
U+1D99x 𝦐 𝦑 𝦒 𝦓 𝦔 𝦕 𝦖 𝦗 𝦘 𝦙 𝦚 𝦛 𝦜 𝦝 𝦞 𝦟
U+1D9Ax 𝦠 𝦡 𝦢 𝦣 𝦤 𝦥 𝦦 𝦧 𝦨 𝦩 𝦪 𝦫 𝦬 𝦭 𝦮 𝦯
U+1D9Bx 𝦰 𝦱 𝦲 𝦳 𝦴 𝦵 𝦶 𝦷 𝦸 𝦹 𝦺 𝦻 𝦼 𝦽 𝦾 𝦿
U+1D9Cx 𝧀 𝧁 𝧂 𝧃 𝧄 𝧅 𝧆 𝧇 𝧈 𝧉 𝧊 𝧋 𝧌 𝧍 𝧎 𝧏
U+1D9Dx 𝧐 𝧑 𝧒 𝧓 𝧔 𝧕 𝧖 𝧗 𝧘 𝧙 𝧚 𝧛 𝧜 𝧝 𝧞 𝧟
U+1D9Ex 𝧠 𝧡 𝧢 𝧣 𝧤 𝧥 𝧦 𝧧 𝧨 𝧩 𝧪 𝧫 𝧬 𝧭 𝧮 𝧯
U+1D9Fx 𝧰 𝧱 𝧲 𝧳 𝧴 𝧵 𝧶 𝧷 𝧸 𝧹 𝧺 𝧻 𝧼 𝧽 𝧾 𝧿
U+1DA0x 𝨀 𝨁 𝨂 𝨃 𝨄 𝨅 𝨆 𝨇 𝨈 𝨉 𝨊 𝨋 𝨌 𝨍 𝨎 𝨏
U+1DA1x 𝨐 𝨑 𝨒 𝨓 𝨔 𝨕 𝨖 𝨗 𝨘 𝨙 𝨚 𝨛 𝨜 𝨝 𝨞 𝨟
U+1DA2x 𝨠 𝨡 𝨢 𝨣 𝨤 𝨥 𝨦 𝨧 𝨨 𝨩 𝨪 𝨫 𝨬 𝨭 𝨮 𝨯
U+1DA3x 𝨰 𝨱 𝨲 𝨳 𝨴 𝨵 𝨶 𝨷 𝨸 𝨹 𝨺 𝨻 𝨼 𝨽 𝨾 𝨿
U+1DA4x 𝩀 𝩁 𝩂 𝩃 𝩄 𝩅 𝩆 𝩇 𝩈 𝩉 𝩊 𝩋 𝩌 𝩍 𝩎 𝩏
U+1DA5x 𝩐 𝩑 𝩒 𝩓 𝩔 𝩕 𝩖 𝩗 𝩘 𝩙 𝩚 𝩛 𝩜 𝩝 𝩞 𝩟
U+1DA6x 𝩠 𝩡 𝩢 𝩣 𝩤 𝩥 𝩦 𝩧 𝩨 𝩩 𝩪 𝩫 𝩬 𝩭 𝩮 𝩯
U+1DA7x 𝩰 𝩱 𝩲 𝩳 𝩴 𝩵 𝩶 𝩷 𝩸 𝩹 𝩺 𝩻 𝩼 𝩽 𝩾 𝩿
U+1DA8x 𝪀 𝪁 𝪂 𝪃 𝪄 𝪅 𝪆 𝪇 𝪈 𝪉 𝪊 𝪋
U+1DA9x  SW 
F2
 SW 
F3
 SW 
F4
 SW 
F5
 SW 
F6
U+1DAAx  SW 
R2
 SW 
R3
 SW 
R4
 SW 
R5
 SW 
R6
 SW 
R7
 SW 
R8
 SW 
R9
 SW 
R10
 SW 
R11
 SW 
R12
 SW 
R13
 SW 
R14
 SW 
R15
 SW 
R16

Tai Lue (nov)

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis jezika Lue.

Soglasniki
Visok
Nizek
Ime Qa Ka Xa Nga Tsa Sa Ya Ta Tha Na Pa Pha Ma Fa Va La Ha Da Ba Kva Xva Sua
Samoglasniki
Črka ᦿ
Ime Aa Ii U Uu E Ae O Oa Ue Ay Aay Uy Oy Oay Uey Iy
Končne črke
Črka
Ime V Ng N M K D B
Števila
Število ᧑/᧚
Vrednost 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9
Ostali znaki

Todhri

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis albanščine.

Umbrijska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Stara abeceda za zapis umbrijščine.

Umbrijščina zapisano v umbrijski pisavi.


Ujgurska abeceda

[uredi | uredi kodo]

Stara mongolska abeceda.

Zaghawa

[uredi | uredi kodo]

Abeceda za zapis jezika Zaghawa.

Morebitne tehnične težave

[uredi | uredi kodo]

Za nekatere abecede so potrebne posebne pisave, ki jih mogoče nimate in so zato črke prikazane narobe. V spodnji preglednici poglejte, ali vaša naprava pravilno prikazuje črke.

Ime abecede Pravilni prikaz Prikaz vaše naprave
Adlam 𞤀𞤣𞤤𞤥
Armenska abeceda չայերէն
Avestanska abeceda 𐬯𐬭𐬀𐬊𐬔𐬁
Bassa vah 𖫐𖫑𖫒
Carian 𐊠𐊡𐊢
Coptic ⲀⲆ
Cirilica Бб

Бб

Deseret 𐐔𐐯𐑆𐐲𐑉𐐯𐐓 𐐈𐑊𐑁𐐪𐐯𐐻
Elbasan 𐔀
Gruzijščina (Asomtavruli) ႠႿႥ
Gruzijščina (Mkhedruli) ჱლრ
Gruzijščina (Nuskhuri) ⴊⴓⴉⴀ
Glagolitic
Gotska abeceda 𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺
Grška abeceda Αα...Ωω
Hangul
Kavkaška albanščina 𐔰𐔱𐔲...
Latinica ABC
Lycian 𐊙
Lydian 𐤰
Mandaic ࡀࡁࡀࡂࡀ
Mongolske abecede ᠮᠠᠨᠵᡠ

(v računalniškem jeziku

je beseda obrnjena)

Mro 𖩉
N'ko ߒߞߏ
Ogham ᚛ᚓᚅᚐᚁᚐᚏᚏ᚜
Osmanya 𐒈𐒝𐒑𐒛𐒐𐒘𐒖
Pau cin hau 𑫇
Rune
Stara italijanska abeceda 𐌎
Stara madžarska abeceda 𐲦
Stara permijska abeceda Podobno kot IvL 𐍭𐍝𐍰
Stara turška abeceda 𐰛
Sutton podobno kot 𝧬𝠀𝠀𝧬
Tai Lue (nov) ᦟᦲᧅᦎᦷᦺᦑᦟᦹᧉ

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Černivec, Manca; Gabrovšek, Dejan; Gliha Komac, Nataša; Jakop, Nataša (2019). Slovar slovenskega knjižnega jezika 2019. ZRC SAZU. COBISS 304581888. ISBN 978-961-05-0274-6.
  2. 2,0 2,1 »Adlam alphabet«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.
  3. »Adlam Nukta • Keyboard.cool«. keyboard.cool. Pridobljeno 14. maja 2020.
  4. 4,0 4,1 »Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart« (v angleščini). Compart. Pridobljeno 14. maja 2020.
  5. »Raga language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 5. maja 2020.
  6. »Carian alphabet and language«. omniglot.com. Pridobljeno 5. maja 2020.
  7. »Abaza Latin alphabet«. www.geocities.ws. Pridobljeno 4. maja 2020.
  8. »Hawaiian language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]