Železna jama
| Železna jama | |
|---|---|
  Železna jama Geografski položaj | |
| Lokacija | Občina Domžale, Slovenija |
| Globina | 26 m |
| Dolžina | 86 m |
| Geologija | kraška jama |
| Dostop | peš |
| Register | e-kataster jam[1] |
Železna jama je manjša kraška jama z vhodom pri vasi Gorjuša v bližini Doba v Občini Domžale. Ima dve dvorani, v osnovi večji brezni, ki sta povezani z ožjim prehodom, vhod je umetno razširjen. Kljub majhnosti so v njej vidne raznolike jamske oblike – stalagmiti in stalaktiti, med katerimi je največji 1,5 m visok stalagmit na polici, sigove izrastke, ponvice in manjše zavese. Struktura sten vhodnega rova priča, da je bila to prvotno vodna jama, ime pa je dobila po primesih limonita, ki daje sigi rdečkasto barvo. V bližini, v isti zaplati osamelega Krasa na Domžalskem, je še vhod v nekoliko manjšo Babjo jamo, znano po arheoloških ostankih.
V 1960. letih so lokalni jamarji, zbrani v jamarskem društvu Simon Robič iz Domžal, na pobudo Staneta Stražarja jamo uredili za turistične namene. V bližini so postavili Jamarski dom s stalno speleološko, arheološko in etnološko zbirko, znamenita je predvsem speleološka, ki je še zdaj edina muzejska zbirka take vrste v Sloveniji, urejena ob jami.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Železna jama (katastrska številka: 2678)«. e-kataster jam. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Pridobljeno 18. junija 2022.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Gams, Ivan (2004). Kras v Sloveniji v prostoru in času (2. izd.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. str. 448. ISBN 961-6500-46-5. OCLC 447401358.
- »Železna in Babja jama na Gorjuši pri Domžalah«. Domžalske novice. 17. april 2020. Pridobljeno 19. junija 2022.
- »Železna jama«. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Pridobljeno 19. junija 2022.
