Pojdi na vsebino

Abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Slovenska abeceda
Latinica
Aa Bb Cc Čč Dd
Ee Ff Gg Hh Ii
Jj Kk Ll Mm Nn
Oo Pp Rr Ss Šš
Tt Uu Vv Zz Žž

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana abeceda je latinica. Naziv izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.

V slovenski abecedi je 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž).

Seznam abeced

Adlam

Adlam je abeceda, ki se uporablja za pisanje jezika Fula. Ime abecede prihaja iz prvih štirih črk, A, D, L in M. V abecedi se piše od desne proti levi.[1]

Adlamska abeceda[2]
Velika črka 𞤀 𞤁 𞤂 𞤃 𞤄 𞤅 𞤆 𞤇 𞤈 𞤉 𞤊 𞤋 𞤌 𞤍 𞤎 𞤏 𞤐 𞤑 𞤒 𞤓 𞤔 𞤕 𞤖 𞤗 𞤘 𞤙 𞤚 𞤛 𞤜 𞤝 𞤞 𞤟 𞤠 𞤡
Mala črka 𞤢 𞤣 𞤤 𞤥 𞤦 𞤧 𞤨 𞤩 𞤪 𞤫 𞤬 𞤭 𞤮 𞤯 𞤰 𞤱 𞤲 𞤳 𞤴 𞤵 𞤶 𞤷 𞤸 𞤹 𞤺 𞤻 𞤼 𞤽 𞤾 𞤿 𞥀 𞥁 𞥂 𞥃
Ime v latinici Alif Daali Laam Miim Ba Sinnyiiyhe Pe Bhe Ra E Fa I O Dha Yhe Waw Nun Kaf Ya U Jiim Chi Ha Qaaf Ga Nya Tu Nha Va Kha Gbe Zal Kpo Sha
Približek v latinici A D L M B S P Ɓ R E F I Ô/O Ɗ/DH Ƴ/YH W N K Y U DJ/J TCH/C H GH/Q G GN/Ñ T Ɲ V KP GB

Adlan ima tudi različne vrste naglasov:

Adlamski naglasi (diacritics)[2]
Naglas ◌𞥄 ◌𞥅 ◌𞥆 ◌𞥇 ◌𞥈 ◌𞥉 ◌𞥊 𞥋
Ime Alif lengthener Vowel lenghtener Geminitation mark Hamza Consonant modifier Geminate consonant modifier Nukta Nasalization mark

Adlamske številke se tudi razlikujejo od latinskih:

Adlamske številke[2]
𞥐 𞥑 𞥒 𞥓 𞥔 𞥕 𞥖 𞥗 𞥘 𞥙
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Še klicaj in vprašaj:

𞥞 𞥟
! ?

Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo.

Armenska abeceda
Velika črka Ա Բ Գ Դ Ե Զ Է Ը Թ Ժ Ի Լ Խ Ծ Կ Հ Ձ Ղ Ճ Մ Յ Ն Շ Ո Չ Պ Ջ Ռ Ս Վ Տ Ր Ց Ւ Փ Ք Օ Ֆ
Mala črka ա բ գ դ ե զ է ը թ ժ ի լ խ ծ կ հ ձ ղ ճ մ յ ն շ ո չ պ ջ ռ ս վ տ ր ց ւ փ ք օ ֆ և
Ime Ayb Ben Gim Da Ech Za Eh Et To Zhe Ini Liwn Hex Ca Ken Ho Ja Ghad Cheh Men Yi Now Sha Vo Cha Peh Jheh Ra Seh Vew Tiwn Reh Co Yiwn Piwr Keh Oh Feh Ech yiwn
Približek v latinici A B G D E Z Ē Ë T' Ž I L X Ç K H J Ġ Č̣ M Y N Š O Č P Ŕ S V T R C' W P' K' Ò F EW
Številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10.000 20.000

Še ločila in črke izven abecede:

Ostalo
ՙ ՚ ՛ ՜ ՝ ՞ ՟ ՠ ֈ ֊ ֍ ֎ ֏
'
!
,
?
Obrnjen ayb -
Dram
Men now Men ech Men ini Vew now Men hex

Latinica in izvedene abecede

Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.

Angleška abeceda
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z
a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z

Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaščina.

Slovenska abeceda
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž

Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk[3]:

Abaška latinska abeceda
A Ə B C C' Ć Ć' Č ČW Č'W D E F F' G Gy Gw Ǧ ǦY ǦW H HW I J J̌W K KY KW K' K'Y K'W L L' Ł Ł' M N O P P' Q QY QW Q' Q'Y Q'W R S Ś Š ŠW T T' U V W X XY XW Y Z Ź Ž ŽW ʕ ʕW ʔ
a ə b c c' ć ć' č čw č'w d e f f' g gy gw ǧ ǧy ǧw h hw i j ǰ ǰw k ky kw k' k'y k'w l l' ł ł' m n o p p' q qy qw q' q'y q'w r s ś š šw t t' u v w x xy xw y z ź ž žw ʕ ʕw ʔ


Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk[4]:

Havajska abeceda
A E I O U Ā Ē Ī Ō Ū H K L M N P W '
a e i o u ā ē ī ō ū h k l m n p w '

Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:

  • ß (ostri S)
  • ð (eth)
  • þ (thorn)
  • Ə (schwa)
  • Ƣ (oi)
  • Ʀ (yr)
  • Ʊ (upsilon)
  • Ʒ (ezh)
  • Ƕ (hwair)
  • Ƿ (wynn)
  • Ȣ (Ou)
  • ɂ (glottal stop)
  • ɤ (rams horn)
  • ɮ (lezh)
  • ᴥ (ain)
Latinske številke
1 2 3 4 5 6 7 8 9 0

А а - Б б - В в - Г г - Д д - Ѓ ѓ - Е е - Ж ж - З з - Ѕ ѕ - И и - J j - К к - Л л -Љ љ- М м - Н н -Њ њ- О о - П п - Р р - С с - Т т - Ќ ќ - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Џ џ - Ш ш

А а - Б б - В в - Г г - Д д - Ђ ђ - Е е - Ж ж - З з - И и - J j - К к - Л л - Љ љ - М м - Н н - Њ њ - О о - П п - Р р - С с - Т т - Ћ ћ - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Џ џ - Ш ш

А а - Б б - В в - Г г - Д д - Е е - Ё ё - Ж ж - З з - И и - Й й - К к - Л л - М м - Н н - О о - П п - Р р - С с - Т т - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Ш ш - Щ щ - Ъ ъ - Ы ы - Ь ь - Э э - Ю ю - Я я

Α α alfa - Β β beta - Γ γ gama - Δ δ delta - Ε ε epsilon - Ζ ζ zeta - Η η eta - Θ θ theta - Ι ι jota - Κ κ kapa - Λ λ lambda - Μ μ mi - Ν ν ni - Ξ ξ ksi - Ο ο omikron - Π π pi - Ρ ρ ro - Σ σ sigma - Τ τ tau - Υ υ ipsilon - Φ φ fi - Χ χ hi - Ψ ψ psi - Ω ω omega

Japonski zlogovni abecedi

Japonci poleg kitajskih pomenskih pismenk kandži uporabljajo še (japonska) zlogovna abecedna sistema, imenovana hiragana in katakana.

Umetno ustvarjene abecede

Glej tudi


Zunanje povezave

  1. »Adlam alphabet«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 AG, Compart. »Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart« (v angleščini). Pridobljeno 4. maja 2020.
  3. »Abaza Latin alphabet«. www.geocities.ws. Pridobljeno 4. maja 2020.
  4. »Hawaiian language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.