Abeceda
Slovenska abeceda Latinica | ||||
---|---|---|---|---|
Aa | Bb | Cc | Čč | Dd |
Ee | Ff | Gg | Hh | Ii |
Jj | Kk | Ll | Mm | Nn |
Oo | Pp | Rr | Ss | Šš |
Tt | Uu | Vv | Zz | Žž |
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana abeceda je latinica. Naziv izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.
V slovenski abecedi je 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž).
Seznam abeced
Adlam
Adlam je abeceda, ki se uporablja za pisanje jezika Fula. Ime abecede prihaja iz prvih štirih črk, A, D, L in M. V abecedi se piše od desne proti levi.[1]
Velika črka | 𞤀 | 𞤁 | 𞤂 | 𞤃 | 𞤄 | 𞤅 | 𞤆 | 𞤇 | 𞤈 | 𞤉 | 𞤊 | 𞤋 | 𞤌 | 𞤍 | 𞤎 | 𞤏 | 𞤐 | 𞤑 | 𞤒 |
Mala črka | 𞤢 | 𞤣 | 𞤤 | 𞤥 | 𞤦 | 𞤧 | 𞤨 | 𞤩 | 𞤪 | 𞤫 | 𞤬 | 𞤭 | 𞤮 | 𞤯 | 𞤰 | 𞤱 | 𞤲 | 𞤳 | 𞤴 |
Ime v latinici | Alif | Daali | Laam | Miim | Ba | Sinnyiiyhe | Pe | Bhe | Ra | E | Fa | I | O | Dha | Yhe | Waw | Nun | Kaf | Ya |
Približek v latinici | A | D | L | M | B | S | P | Ɓ | R | E | F | I | Ô/O | Ɗ/DH | Ƴ/YH | W | N | K | Y |
- | |||||||||||||||||||
Velika črka | 𞤓 | 𞤔 | 𞤕 | 𞤖 | 𞤗 | 𞤘 | 𞤙 | 𞤚 | 𞤛 | 𞤜 | 𞤝 | 𞤞 | 𞤟 | 𞤠 | 𞤡 | ||||
Mala črka | 𞤵 | 𞤶 | 𞤷 | 𞤸 | 𞤹 | 𞤺 | 𞤻 | 𞤼 | 𞤽 | 𞤾 | 𞤿 | 𞥀 | 𞥁 | 𞥂 | 𞥃 | ||||
Ime v latinici | U | Jiim | Chi | Ha | Qaaf | Ga | Nya | Tu | Nha | Va | Kha | Gbe | Zal | Kpo | Sha | ||||
Približek v latinici | U | DJ/J | TCH/C | H | GH/Q | G | GN/Ñ | T | Ɲ | V | KP | GB |
Adlan ima tudi različne vrste naglasov:
Naglas | ◌𞥄 | ◌𞥅 | ◌𞥆 | ◌𞥇 | ◌𞥈 | ◌𞥉 | ◌𞥊 | 𞥋 |
Ime | Alif lengthener | Vowel lenghtener | Geminitation mark | Hamza | Consonant modifier | Geminate consonant modifier | Nukta | Nasalization mark |
Adlamske številke se tudi razlikujejo od latinskih:
𞥐 | 𞥑 | 𞥒 | 𞥓 | 𞥔 | 𞥕 | 𞥖 | 𞥗 | 𞥘 | 𞥙 |
0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 |
Še klicaj in vprašaj:
𞥞 | 𞥟 |
! | ? |
Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo
Velika črka | Ա | Բ | Գ | Դ | Ե | Զ | Է | Ը | Թ | Ժ |
Mala črka | ա | բ | գ | դ | ե | զ | է | ը | թ | ժ |
Ime | Ayb | Ben | Gim | Da | Ech | Za | Eh | Et | To | Zhe |
Približek v latinici | A | B | G | D | E | Z | Ē | Ë | T' | Ž |
Številka | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 |
- | ||||||||||
Velika črka | Ի | Լ | Խ | Ծ | Կ | Հ | Ձ | Ղ | Ճ | Մ |
Mala črka | ի | լ | խ | ծ | կ | հ | ձ | ղ | ճ | մ |
Ime | Ini | Liwn | Hex | Ca | Ken | Ho | Ja | Ghad | Cheh | Men |
Približek v latinici | I | L | X | Ç | K | H | J | Ġ | Č̣ | M |
Številka | 20 | 30 | 40 | 50 | 60 | 70 | 80 | 90 | 100 | 200 |
- | ||||||||||
Velika črka | Յ | Ն | Շ | Ո | Չ | Պ | Ջ | Ռ | Ս | Վ |
Mala črka | յ | ն | շ | ո | չ | պ | ջ | ռ | ս | վ |
Ime | Yi | Now | Sha | Vo | Cha | Peh | Jheh | Ra | Seh | Vew |
Približek v latinici | Y | N | Š | O | Č | P | J̌ | Ŕ | S | V |
Številka | 300 | 400 | 500 | 600 | 700 | 800 | 900 | 1000 | 2000 | 3000 |
- | ||||||||||
Velika črka | Տ | Ր | Ց | Ւ | Փ | Ք | Օ | Ֆ | ||
Mala črka | տ | ր | ց | ւ | փ | ք | օ | ֆ | և | |
Ime | Tiwn | Reh | Co | Yiwn | Piwr | Keh | Oh | Feh | Ech yiwn | |
Približek v latinici | T | R | C' | W | P' | K' | Ò | F | EW | |
Številka | 4000 | 5000 | 6000 | 7000 | 8000 | 9000 | 10.000 | 20.000 |
Še ločila in črke izven abecede:
ՙ | ՚ | ՛ | ՜ | ՝ | ՞ | ՟ | ՠ | ֈ | ֊ | ֍ | ֎ | ֏ | ﬓ | ﬔ | ﬕ | ﬖ | ﬗ |
' |
! |
, |
? |
Obrnjen ayb | - |
Dram |
Men now | Men ech | Men ini | Vew now | Men hex |
Latinica in izvedene abecede
Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.
A | B | C | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | Q | R | S | T | U | V | W | X | Y | Z |
a | b | c | d | e | f | g | h | i | j | k | l | m | n | o | p | q | r | s | t | u | v | w | x | y | z |
Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaščina.
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | Z | Ž |
a | b | c | č | d | e | f | g | h | i | j | k | l | m | n | o | p | r | s | š | t | u | v | z | ž |
Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk[3]:
A | Ə | B | C | C' | Ć | Ć' | Č | ČW | Č'W | D | E | F | F' | G | Gy | Gw | Ǧ | ǦY | ǦW | H | HW | I |
a | ə | b | c | c' | ć | ć' | č | čw | č'w | d | e | f | f' | g | gy | gw | ǧ | ǧy | ǧw | h | hw | i |
J | J´ | J̌ | J̌W | K | KY | KW | K' | K'Y | K'W | L | L' | Ł | Ł' | M | N | O | P | P' | Q | QY | QW | Q' |
j | j´ | ǰ | ǰw | k | ky | kw | k' | k'y | k'w | l | l' | ł | ł' | m | n | o | p | p' | q | qy | qw | q' |
Q'Y | Q'W | R | S | Ś | Š | ŠW | T | T' | U | V | W | X | XY | XW | Y | Z | Ź | Ž | ŽW | ʕ | ʕW | ʔ |
q'y | q'w | r | s | ś | š | šw | t | t' | u | v | w | x | xy | xw | y | z | ź | ž | žw | ʕ | ʕw | ʔ |
Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk[4]:
A | E | I | O | U | Ā | Ē | Ī | Ō | Ū | H | K | L | M | N | P | W | ' |
a | e | i | o | u | ā | ē | ī | ō | ū | h | k | l | m | n | p | w | ' |
Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:
- ß (ostri S)
- ð (eth)
- þ (thorn)
- Ə (schwa)
- Ƣ (oi)
- Ʀ (yr)
- Ʊ (upsilon)
- Ʒ (ezh)
- Ƕ (hwair)
- Ƿ (wynn)
- Ȣ (Ou)
- ɂ (glottal stop)
- ɤ (rams horn)
- ɮ (lezh)
- ᴥ (ain)
1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 0 |
А а - Б б - В в - Г г - Д д - Ѓ ѓ - Е е - Ж ж - З з - Ѕ ѕ - И и - J j - К к - Л л -Љ љ- М м - Н н -Њ њ- О о - П п - Р р - С с - Т т - Ќ ќ - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Џ џ - Ш ш
А а - Б б - В в - Г г - Д д - Ђ ђ - Е е - Ж ж - З з - И и - J j - К к - Л л - Љ љ - М м - Н н - Њ њ - О о - П п - Р р - С с - Т т - Ћ ћ - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Џ џ - Ш ш
А а - Б б - В в - Г г - Д д - Е е - Ё ё - Ж ж - З з - И и - Й й - К к - Л л - М м - Н н - О о - П п - Р р - С с - Т т - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Ш ш - Щ щ - Ъ ъ - Ы ы - Ь ь - Э э - Ю ю - Я я
Α α alfa - Β β beta - Γ γ gama - Δ δ delta - Ε ε epsilon - Ζ ζ zeta - Η η eta - Θ θ theta - Ι ι jota - Κ κ kapa - Λ λ lambda - Μ μ mi - Ν ν ni - Ξ ξ ksi - Ο ο omikron - Π π pi - Ρ ρ ro - Σ σ sigma - Τ τ tau - Υ υ ipsilon - Φ φ fi - Χ χ hi - Ψ ψ psi - Ω ω omega
Japonski zlogovni abecedi
Japonci poleg kitajskih pomenskih pismenk kandži uporabljajo še (japonska) zlogovna abecedna sistema, imenovana hiragana in katakana.
Umetno ustvarjene abecede
Glej tudi
Zunanje povezave
- ↑ »Adlam alphabet«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 AG, Compart. »Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart« (v angleščini). Pridobljeno 4. maja 2020.
- ↑ »Abaza Latin alphabet«. www.geocities.ws. Pridobljeno 4. maja 2020.
- ↑ »Hawaiian language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.