Abeceda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 07:11, 9. maj 2020

Ta članek se nanaša na abecedo kot vrsto pisanja govora, za druge pomene glejte Abeceda (razločitev).

Slovenska abeceda Latinica
Aa	Bb	Cc	Čč	Dd
Ee	Ff	Gg	Hh	Ii
Jj	Kk	Ll	Mm	Nn
Oo	Pp	Rr	Ss	Šš
Tt	Uu	Vv	Zz	Žž

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana abeceda je latinica. Naziv izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.

V slovenski abecedi je 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž).

Seznam abeced

Adlam

Adlam je abeceda, ki se uporablja za pisanje jezika Fula. Ime abecede prihaja iz prvih štirih črk, A, D, L in M. V abecedi se piše od desne proti levi.^[1]

Adlamska abeceda^[2]
Velika črka	𞤀	𞤁	𞤂	𞤃	𞤄	𞤅	𞤆	𞤇	𞤈	𞤉	𞤊	𞤋	𞤌	𞤍	𞤎	𞤏	𞤐	𞤑	𞤒	𞤓	𞤔	𞤕	𞤖	𞤗	𞤘	𞤙	𞤚	𞤛	𞤜	𞤝	𞤞	𞤟	𞤠	𞤡
Mala črka	𞤢	𞤣	𞤤	𞤥	𞤦	𞤧	𞤨	𞤩	𞤪	𞤫	𞤬	𞤭	𞤮	𞤯	𞤰	𞤱	𞤲	𞤳	𞤴	𞤵	𞤶	𞤷	𞤸	𞤹	𞤺	𞤻	𞤼	𞤽	𞤾	𞤿	𞥀	𞥁	𞥂	𞥃
Ime v latinici	Alif	Daali	Laam	Miim	Ba	Sinnyiiyhe	Pe	Bhe	Ra	E	Fa	I	O	Dha	Yhe	Waw	Nun	Kaf	Ya	U	Jiim	Chi	Ha	Qaaf	Ga	Nya	Tu	Nha	Va	Kha	Gbe	Zal	Kpo	Sha
Približek v latinici	A	D	L	M	B	S	P	Ɓ	R	E	F	I	Ô/O	Ɗ/DH	Ƴ/YH	W	N	K	Y	U	DJ/J	TCH/C	H	GH/Q	G	GN/Ñ	T	Ɲ	V	KP	GB

Adlan ima tudi različne vrste naglasov:

Adlamski naglasi (diacritics)^[2]
Naglas	◌𞥄	◌𞥅	◌𞥆	◌𞥇	◌𞥈	◌𞥉	◌𞥊	𞥋
Ime	Alif lengthener	Vowel lenghtener	Geminitation mark	Hamza	Consonant modifier	Geminate consonant modifier	Nukta	Nasalization mark

Adlamske številke se tudi razlikujejo od latinskih:

Adlamske številke^[2]
𞥐	𞥑	𞥒	𞥓	𞥔	𞥕	𞥖	𞥗	𞥘	𞥙
0	1	2	3	4	5	6	7	8	9

Še klicaj in vprašaj:


𞥞	𞥟
!	?

Armenska abeceda

Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni.

Armenska abeceda
Velika črka	Ա	Բ	Գ	Դ	Ե	Զ	Է	Ը	Թ	Ժ	Ի	Լ	Խ	Ծ	Կ	Հ	Ձ	Ղ	Ճ	Մ	Յ	Ն	Շ	Ո	Չ	Պ	Ջ	Ռ	Ս	Վ	Տ	Ր	Ց	Ւ	Փ	Ք	Օ	Ֆ
Mala črka	ա	բ	գ	դ	ե	զ	է	ը	թ	ժ	ի	լ	խ	ծ	կ	հ	ձ	ղ	ճ	մ	յ	ն	շ	ո	չ	պ	ջ	ռ	ս	վ	տ	ր	ց	ւ	փ	ք	օ	ֆ	և
Ime	Ayb	Ben	Gim	Da	Ech	Za	Eh	Et	To	Zhe	Ini	Liwn	Hex	Ca	Ken	Ho	Ja	Ghad	Cheh	Men	Yi	Now	Sha	Vo	Cha	Peh	Jheh	Ra	Seh	Vew	Tiwn	Reh	Co	Yiwn	Piwr	Keh	Oh	Feh	Ech yiwn
Približek v latinici	A	B	G	D	E	Z	Ē	Ë	T'	Ž	I	L	X	Ç	K	H	J	Ġ	Č̣	M	Y	N	Š	O	Č	P	J̌	Ŕ	S	V	T	R	C'	W	P'	K'	Ò	F	EW
Številka	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	20	30	40	50	60	70	80	90	100	200	300	400	500	600	700	800	900	1000	2000	3000	4000	5000	6000	7000	8000	9000	10.000	20.000

Še ločila in črke izven abecede:

Ostalo
ՙ	՚	՛	՜	՝	՞	՟	ՠ	ֈ	֊	֍	֎	֏	ﬓ	ﬔ	ﬕ	ﬖ	ﬗ
	'		!	,	?		Obrnjen ayb		-			Dram	Men now	Men ech	Men ini	Vew now	Men hex

Avestanska abeceda

Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega iranskega jezika. Abeceda je razdeljena na soglasnike in samoglasnike ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi.

Samoglasniki
Črka	𐬀	𐬁	𐬂	𐬃	𐬄	𐬅	𐬆	𐬇	𐬈	𐬉	𐬊	𐬋	𐬌	𐬍	𐬎	𐬏
Ime	A	Aa	Ao	Aao	An	Aan	Ae	Aee	E	Ee	O	Oo	I	Ii	U	Uu
Približek v latinici	A	Ā	Å	Ȧ	Ą/Ã	Ą/Ã	Ə	Ə̅	E	Ē	O	Ō	I	Ī	U	Ū

Soglasniki
Črka	𐬐	𐬑	𐬒	𐬓	𐬔	𐬕	𐬖	𐬗	𐬘	𐬙	𐬚	𐬛	𐬜	𐬝	𐬞	𐬟	𐬠	𐬡	𐬢	𐬣	𐬤	𐬥	𐬦	𐬧	𐬨	𐬩	𐬪	𐬫	𐬬	𐬭	𐬮	𐬯	𐬰	𐬱	𐬲	𐬳	𐬴	𐬵
Ime	Ke	Xe	Xye	Xve	Ge	Gge	Ghe	Ce	Je	Te	The	De	Dhe	Tte	Pe	Fe	Be	Bhe	Nge	Ngye	Ngve	Ne	Nye	Nne	Me	Hme	Yye	Ye	Ve	Re	Le	Se	Ze	She	Zhe	Shye	Sshe	He
Približek v latinici	K	X	X́	Xʷ	G	Ġ/GG	Y	Č	J̌	T	θ	D	δ	T̰	P	F	B	BH/β	NG/Ŋ	Ŋ́	Ŋᵛ	N	NY/Ń	NN/Ņ	M	M̨	YY/Ẏ	Y	V	R	L	S	Z	SH/Š	ZH/Ž	SHY/S͑	SSH/Ṣ̌	H

Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot latinski.

Ostali znaki
𐬹	𐬺	𐬻	𐬼	𐬽	𐬾	𐬿

Avoiuli

Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika Raga, vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v Vanuatuju. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.^[3]

Bassa Vah

Bassa vah je ogrožena abeceda, ki jo piše okrog 410.000 ljudi v Sierra leone in Liberiji. Pišejo od leve proti desni.

Samoglasniki
Črka	𖫧	𖫨	𖫩	𖫪	𖫫	𖫬	𖫭
Ime	A	O	Oo	U	Ee	E	I
Približek v latinici	a	ɔ	o	u	e	ɛ	i

Soglasniki
Črka	𖫐	𖫑	𖫒	𖫓	𖫔	𖫕	𖫖	𖫗	𖫘	𖫙	𖫚	𖫛	𖫜	𖫝	𖫞	𖫟	𖫠	𖫡	𖫢	𖫣	𖫤	𖫥	𖫦
Ime	Enni	Ka	Se	Fa	Mbe	Yie	Gah	Dhii	Kpah	Jo	Hwah	Wa	Zo	Gbu	Do	Ce	Uwu	To	Ba	Vu	Yein	Pa	Wadda
Približek v latinini	N	K	S	F	MB	Ɲ	G	D	KP	J	XW	W	Z	GB	Ɗ	C	HW	T	B	W	H	P	R/L

Naglasi
Naglas	◌𖫰	◌𖫱	◌𖫲	◌𖫳	◌𖫴
Primer naglasa v latinici	Á	À	Ā

Ostalo

𖫵
.

Beitha kukju

Albanski odvetnik Naum Veqilharxhi je leta 1845 izdal abecedo kot alternativo za latinico, grško abecedo ter arabsko soglasniško abecedo. Piše se od leve proti desni.

Borama/Gadabuursi

Borama ali gadabuursi je alternativna abeceda za somalščino. Piše se od leve proti desni.

Carian

Carian je abeceda, ki se je v prvem tisočljetju po našem štetju uporabljala za pisanje jezika Carian. Piše se jo od leve proti desni ter se ne razlikuje med velikimi in malimi črkami.^[4]^[5]

Carian abeceda
Črka	𐊠	𐊡	𐊢	𐊣	𐊤	𐊥	𐊦	𐊧	𐊨	𐊩	𐊪	𐊫	𐊬	𐊭	𐊮	𐊯	𐊰	𐊱	𐊲	𐊳	𐊴	𐊵	𐊶	𐊷	𐊸	𐊹	𐊺	𐊻	𐊼	𐊽	𐊾	𐊿	𐋀	𐋁	𐋂	𐋃	𐋄	𐋅	𐋆	𐋇	𐋈	𐋉	𐋊	𐋋	𐋌	𐋍	𐋎	𐋏	𐋐
Ime	A	P2	D	L	Uuu	R	Ld	A2	Q	B	M	O	D2	T	Sh	Sh2	S	C-18	U	Nn	X	N	Tt2	P	Ss	I	E	Uuuu	K	K2	N2	Uu	G	G2	St	St2	Ng	Ii	C-39	Tt	Uuu2	Rr	Mb	Mb2	Mb3	Mb4	Ld2	E2	Uuu3
Približek v latinščini	A	β	D	L	Ü/Y	R	λ		Q	B	M	O	B	T	Š		S		U	Ɲ	X	N	Tʲ	P	Ś	I	E	J	K		Đ	W	G		Z		Ŋ	I		Tʲ	Y	R	B				λ	E	Y

Carpathian basin rovans

To je abeceda, ki so jo uporabljali za zapis nekaterih evropskih jezikov med 7. in 11. stoletjem. Piše se od leve proti desni.

Chinuuk pipa

Chinuuk pipa je abeceda za jezik Chinuuk, piše se od leve proti desni.

Coorgi cox

Coorgi cox je abeceda za jezik kodava.

Coptic

Coptic je abeceda, ki se uporablja za istoimenski jezik.

Coptic abeceda
Velika črka	Ⲁ	Ⲃ	Ⲅ	Ⲇ	Ⲉ	Ⲋ	Ⲍ	Ⲏ	Ⲑ	Ⲓ	Ⲕ	Ⲗ	Ⲙ	Ⲛ	Ⲝ	Ⲟ	Ⲡ	Ⲣ	Ⲥ	Ⲧ	Ⲩ	Ⲫ	Ⲭ	Ⲯ	Ⲱ	Ϣ	Ϥ	Ϧ	Ϩ	Ϫ	Ϭ	Ϯ
Mala črka	ⲁ	ⲃ	ⲅ	ⲇ	ⲉ	ⲋ	ⲍ	ⲏ	ⲑ	ⲓ	ⲕ	ⲗ	ⲙ	ⲛ	ⲝ	ⲟ	ⲡ	ⲣ	ⲥ	ⲧ	ⲩ	ⲫ	ⲭ	ⲯ	ⲱ	ϣ	ϥ	ϧ	ϩ	ϫ	ϭ	ϯ
Ime	Alfa	Vida	Gamma	Dalda	Eie	Sou	Zata	Hate	Thethe	Iauda	Kapa	Laula	Mi	Ni	Ksi	O	Pi	Ro	Sima	Tau	Ua	Fi	Khi	Psi	Oou	Shei	Fei	Khei	Hori	Gangia	Shima	Dei
Približek v latinici	A	B	G/V	D	E		Z	Ē/E	TH/T'	I	K	L	M	N	KS	O	P	R	S	T	U/OU	F	KH	PS	Ō/O	SH/Š	F	KH	H	J/DZH	Q/TSH	TI/DE

Drugi znaki in črke
Znak/velika črka	Ⲳ	Ⲵ	Ⲷ	Ⲹ	Ⲻ	Ⲽ	Ⲿ	Ⳁ	Ⳃ	Ⳅ	Ⳇ	Ⳉ	Ⳋ	Ⳍ	Ⳏ	Ⳑ	Ⳓ	Ⳕ	Ⳗ	Ⳙ	Ⳛ	Ⳝ	Ⳟ	Ⳡ	Ⳣ	ⳤ	⳥	⳦	⳧	⳨	⳩	⳪	Ⳬ	Ⳮ	◌⳯	◌⳰	◌⳱	Ⳳ	⳹	⳺	⳻	⳼	⳽	⳾	⳿
Mala črka	ⲳ	ⲵ	ⲷ	ⲹ	ⲻ	ⲽ	ⲿ	ⳁ	ⳃ	ⳅ	ⳇ	ⳉ	ⳋ	ⳍ	ⳏ	ⳑ	ⳓ	ⳕ	ⳗ	ⳙ	ⳛ	ⳝ	ⳟ	ⳡ	ⳣ								ⳬ	ⳮ				ⳳ
Približek v latinici	A																																						.	?			½	.

Cirilica in izvedene abecede

Cirilica je vrsta abecede, ki se uporablja predvsem v Rusiji in vzhodni Evropi. Uporablja se za zapis jezikov Abaza, Abhaščina, Adigejščina, Aghul, Akhvakh, Aleutščina, Altajščina, Alyutor, Andščina, Archi, Assyrianščina, Avarščina, Azerščina, Bagvalal, Balkar, Bashkir, Beloruščina, Bezhta, Botlikh, Budukh, Bolgarščina, Burjatščina, Chamalal, Čečenščina, Chelkan, Chukchi, Čuvaščina, Krimska Tatarščina, Dargwa, Dolgan, Dungan, Enets, Erzya, Even, Evenki, Gagauščina, Godoberi, Hinukh, Hunzib, Inguščina, Interslovanščina, Itelmen, Juhuri, Kabardian, Kalmiščina, Karaim, Karakalpakščina, Karata, Kazakščina, Ket, Khakas, Khanty, Khinalug, Khwarshi, Kildinska Sámščina, Komi, Koryak, Krymchak, Kryts, Kubachi, Kumyk, Kurdijščina, Kirgiščina, Lak, Lezgi, Lingua Franca Nova, Makedonščina, Mansi, Mari, Moksha, Moldavščina, Mongolščina, Črnogorščina, Nanai, Nenets, Nganasan, Nivkh, Nogai, Starocerkvenoslovanščina, Oroch, Orok, Ossetian, Pontska Grščina, Ruščina, Ruthenijščina, Rutul, Selkup, Srbščina, Shor, Shughni, Slovio, Soyot, Tabassaranščina, Tadžikščina, Talysh, Tat, Tatarščina, Tindi, Tofa, Tsakhur, Tsez, Turkmenščina, Tuvanščina, Ubykh, Udege, Udi, Udmurtščina, Ukrajinščina, Ulch, Urum, Uyghur, Uzbekščina, Votic, Wakhi, Zahodna Polejščina, Yaghnobi, Jakutščina, Yazghulami, Yukaghir in Yupik, s tem da se nekatere izmed njih lahko zapiše tudi v drugih pisavah.

Najbolj znane vrste cirilice
Ime	А а	Ә ә	Б б	В в	Г г	Ґ ґ	Ғ ғ	Д д	Ђ ђ	Ѓ ѓ	Е е	Є є	Ё ё	Ж ж	Җ җ	З з	Ѕ ѕ	И и	І і	Ї ї	Й й	Ј ј	К к	Қ қ	Л л	Љ љ	М м	Н н	Њ њ	Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т	Ћ ћ	Ќ ќ	У у	Ұ ұ	Ү ү	Ў ў	Ф ф	Х х	Һ һ	Ц ц	Ч ч	Џ џ	Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы	І і	Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Beloruska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з			І і		Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у			Ў ў	Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш			Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Bolgarska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е			Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ			Ь ь		Ю ю	Я я
Kazaška	А а	Ә ә	Б б	В в	Г г		Ғ ғ	Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к	Қ қ	Л л		М м	Н н		Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у	Ұ ұ	Ү ү		Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы	І і	Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Kirgizijska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н		Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у		Ү ү		Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Makedonska	А а		Б б	В в	Г г			Д д		Ѓ ѓ	Е е			Ж ж		З з	Ѕ ѕ	И и				Ј ј	К к		Л л	Љ љ	М м	Н н	Њ њ		О о		П п	Р р	С с	Т т		Ќ ќ	У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч	Џ џ	Ш ш
Mongolska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у		Ү ү		Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Ruska	А а		Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж		З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		ь	Э э	Ю ю	Я я
Srbska	А а		Б б	В в	Г г			Д д	Ҕ ҕ		Е е			Ж ж		З з		И и				Ј ј	К к		Л л	Љ љ	М м	Н н	Њ њ		О о		П п	Р р	С с	Т т	Ћ ћ		У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч	Џ џ	Ш ш
Tatarska	А а	Ә ә	Б б	В в	Г г			Д д			Е е		Ё ё	Ж ж	Җ җ	З з		И и			Й й		К к		Л л		М м	Н н		Ң ң	О о	Ө ө	П п	Р р	С с	Т т			У у		Ү ү		Ф ф	Х х	Һ һ	Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ	Ъ ъ	Ы ы		Ь ь	Э э	Ю ю	Я я
Ukrajinska	А а		Б б	В в	Г г	Ґ ґ		Д д			Е е	Є є						И и	І і	Ї ї	Й й		К к		Л л		М м	Н н			О о		П п	Р р	С с	Т т			У у				Ф ф	Х х		Ц ц	Ч ч		Ш ш	Щ щ						Ю ю	Я я

Dalecarlianske rune

To je stara abeceda za zapis elfdalianščine.

Deseret

Deseret je bila narejena kot alternativa za latinico za zapis angleščine. Piše se od leve proti desni.

Deseret abeceda
Velika črka	𐐀	𐐁	𐐂	𐐃	𐐄	𐐅	𐐆	𐐇	𐐈	𐐉	𐐊	𐐋	𐐌	𐐍	𐐎	𐐏	𐐐	𐐑	𐐒	𐐓	𐐔	𐐕	𐐖	𐐗	𐐘	𐐙	𐐚	𐐛	𐐜	𐐝	𐐞	𐐟	𐐠	𐐡	𐐢	𐐣	𐐤	𐐥	𐐦	𐐧
Mala črka	𐐨	𐐩	𐐪	𐐫	𐐬	𐐭	𐐮	𐐯	𐐰	𐐱	𐐲	𐐳	𐐴	𐐵	𐐶	𐐷	𐐸	𐐹	𐐺	𐐻	𐐼	𐐽	𐐾	𐐿	𐑀	𐑁	𐑂	𐑃	𐑄	𐑅	𐑆	𐑇	𐑈	𐑉	𐑊	𐑋	𐑌	𐑍	𐑎	𐑏
Ime	dolgi I	dolgi E	dolgi A	dolgi Ah	dolgi O	dolgi Oo	kratki I	kratki E	kratki A	kratki Ah	kratki O	kratki Oo	Ay	Ow	Wu	Yee	H	Pee	Bee	Tee	Dee	Chee	Jee	Kay	Gay	Ef	Vee	Eth	Thee	Es	Zee	Esh	Zhee	Er	El	Em	En	Eng	Oi	Ew

Elbasan

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis albanščine.

Elbasan abeceda
Črka	𐔀	𐔁	𐔂	𐔃	𐔄	𐔅	𐔆	𐔇	𐔈	𐔉	𐔊	𐔋	𐔌	𐔍	𐔎	𐔏	𐔐	𐔑	𐔒	𐔓	𐔔	𐔕	𐔖	𐔗	𐔘	𐔙	𐔚	𐔛	𐔜	𐔝	𐔞	𐔟	𐔠	𐔡	𐔢	𐔣	𐔤	𐔥	𐔦	𐔧
Ime	A	Be	Ce	Che	De	Nde	Dhe	Ei	E	Fe	Ge	Gje	He	I	Je	Ke	Le	Lle	Me	Ne	Na	Nje	O	Pe	Qe	Re	Rre	Se	She	Te	The	U	Ve	Xe	Y	Ze	Zhe	Ghe	Ghamma	Khe

Etruščanska abeceda

Stara abeceda, ki so jo uporabljali etruščani.

Faliscanska abeceda

Stara, že izumrla abeceda.

Galik

Različica stare mongolske abecede, piše se v stolpcih.

Gruzijska abeceda

Gruzijska abeceda se uporablja za zapis jezikov batsbi, gruzijščine, laz, mingrelian in svan. Piše se od leve proti desni, obstajajo pa 3 različice, v glavem se uporablja mkhedruli, ki edini razlikuje med velikimi in malimi črkami.

Gruzijska abecede
Asomtavruli	Ⴀ	Ⴁ	Ⴂ	Ⴃ	Ⴄ	Ⴅ	Ⴆ	Ⴇ	Ⴈ	Ⴉ	Ⴊ	Ⴋ	Ⴌ	Ⴍ	Ⴎ	Ⴏ	Ⴐ	Ⴑ	Ⴒ	Ⴓ	Ⴔ	Ⴕ	Ⴖ	Ⴗ	Ⴘ	Ⴙ	Ⴚ	Ⴛ	Ⴜ	Ⴝ	Ⴞ	Ⴟ	Ⴠ	Ⴡ	Ⴢ	Ⴣ	Ⴤ	Ⴥ		Ⴧ				Ⴭ
Mkhedruli (velike)	Ა	Ბ	Გ	Დ	Ე	Ვ	Ზ	Თ	Ი	Კ	Ლ	Მ	Ნ	Ო	Პ	Ჟ	Რ	Ს	Ტ	Უ	Ფ	Ქ	Ღ	Ყ	Შ	Ჩ	Ც	Ძ	Წ	Ჭ	Ხ	Ჯ	Ჰ	Ჱ	Ჲ	Ჳ	Ჴ	Ჵ	Ჶ	Ჷ	Ჸ	Ჹ	Ჺ	Ჽ
Mkhedruli (male)	ა	ბ	გ	დ	ე	ვ	ზ	თ	ი	კ	ლ	მ	ნ	ო	პ	ჟ	რ	ს	ტ	უ	ფ	ქ	ღ	ყ	შ	ჩ	ც	ძ	წ	ჭ	ხ	ჯ	ჰ	ჱ	ჲ	ჳ	ჴ	ჵ	ჶ	ჷ	ჸ	ჹ	ჺ	ჽ
Nuskhuri	ⴀ	ⴁ	ⴂ	ⴃ	ⴄ	ⴅ	ⴆ	ⴇ	ⴈ	ⴉ	ⴊ	ⴋ	ⴌ	ⴍ	ⴎ	ⴏ	ⴐ	ⴑ	ⴒ	ⴓ	ⴔ	ⴕ	ⴖ	ⴗ	ⴘ	ⴙ	ⴚ	ⴛ	ⴜ	ⴝ	ⴞ	ⴟ	ⴠ	ⴡ	ⴢ	ⴣ	ⴤ	ⴥ		ⴧ				ⴭ
Ime	An	Ban	Gan	Don	En	Vin	Zen	Tan	In	Kan	Las	Man	Nar	On	Par	Zhar	Rae	San	Tar	Un	Phar	Khar	Ghan	Qar	Shin	Chin	Can	Jil	Cil	Char	Xan	Jhan	Hae	He	Hie	We	Har	Hoe	Fi	Yn	Elifi	Obrnjen gan	Ain	Aen

Drugi znaki
Znak	჻	ჼ	Ჾ/ჾ	Ჿ/ჿ
Ime		Nar

Glagolitic

To je stara abeceda, ki se je uporabljala za prevod biblije.

Glagolitic abeceda
Velika črka	Ⰰ	Ⰱ	Ⰲ	Ⰳ	Ⰴ	Ⰵ	Ⰶ	Ⰷ	Ⰸ	Ⰹ	Ⰺ	Ⰻ	Ⰼ	Ⰽ	Ⰾ	Ⰿ	Ⱀ	Ⱁ	Ⱂ	Ⱃ	Ⱄ	Ⱅ	Ⱆ	Ⱇ	Ⱈ	Ⱉ	Ⱊ	Ⱋ	Ⱌ	Ⱍ	Ⱎ	Ⱏ	Ⱐ	Ⱑ	Ⱒ	Ⱓ	Ⱔ	Ⱕ	Ⱖ	Ⱗ	Ⱘ	Ⱙ	Ⱚ	Ⱛ	Ⱜ	Ⱝ	Ⱞ
Mala črka	ⰰ	ⰱ	ⰲ	ⰳ	ⰴ	ⰵ	ⰶ	ⰷ	ⰸ	ⰹ	ⰺ	ⰻ	ⰼ	ⰽ	ⰾ	ⰿ	ⱀ	ⱁ	ⱂ	ⱃ	ⱄ	ⱅ	ⱆ	ⱇ	ⱈ	ⱉ	ⱊ	ⱋ	ⱌ	ⱍ	ⱎ	ⱏ	ⱐ	ⱑ	ⱒ	ⱓ	ⱔ	ⱕ	ⱖ	ⱗ	ⱘ	ⱙ	ⱚ	ⱛ	ⱜ	ⱝ	ⱞ
Združevalne črke	◌𞀀	◌𞀁	◌𞀂	◌𞀃	◌𞀄	◌𞀅	◌𞀆		◌𞀈	◌𞀉	◌𞀊	◌𞀋	◌𞀌	◌𞀍	◌𞀎	◌𞀏	◌𞀐	◌𞀑	◌𞀒	◌𞀓	◌𞀔	◌𞀕	◌𞀖	◌𞀗	◌𞀘			◌𞀛	◌𞀜	◌𞀝	◌𞀞	◌𞀟	◌𞀠	◌𞀡		◌𞀣	◌𞀤		◌𞀦	◌𞀧	◌𞀨	◌𞀩	◌𞀪
Ime	Azu	Buky	Vede	Glagoli	Dobro	Yestu	Zhivete	Dzelo	Zemlja	Izhe	Prvotni izhe	I	Djervi	Kako	Ljudije	Myslite	Nashi	Oni	Pokoji	Ritsi	Slovo	Tvrido	Uku	Fritu	Heru	Otu	Pe	Shta	Tsi	Chrivi	Sha	Yeru	Yeri	Yati	Spidery ha	Yu	Majhen yus	Majhen yus z repom	Yo	Lotated mali yus	Velik yus	Lotated veliki yus	Fita	Izhitsa	Shtapic	Troukasti a	Latinate myslite

Gotska abeceda

Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis gotščine. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni.

Gotska abeceda
Črka	𐌰	𐌱	𐌲	𐌳	𐌴	𐌵	𐌶	𐌷	𐌸	𐌹	𐌺	𐌻	𐌼	𐌽	𐌾	𐌿	𐍀	𐍁	𐍂	𐍃	𐍄	𐍅	𐍆	𐍇	𐍈	𐍉	𐍊
Ime	Ahsa	Bairkan	Giba	Dags	Aihvus	Qairthra	Iuja	Hagi	Thiuth	Eis	Kusma	Lagus	Manna	Nauths	Jer	Urus	Pairthra		Raida	Sauil	Teiws	Winya	Faihu	Iggws	Hwair	Othal
Številka	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	20	30	40	50	60	70	80	90	100	200	300	400	500	600	700	800	900

Kavkaška albanščina

Abeceda za zapis kavkaške albanščine.

Abeceda kavkaške albanščine
Črka	𐔰	𐔱	𐔲	𐔳	𐔴	𐔵	𐔶	𐔷	𐔸	𐔹	𐔺	𐔻	𐔼	𐔽	𐔾	𐔿	𐕀	𐕁	𐕂	𐕃	𐕄	𐕅	𐕆	𐕇	𐕈	𐕉	𐕊	𐕋	𐕌	𐕍	𐕎	𐕏	𐕐	𐕑	𐕒	𐕓	𐕔	𐕕	𐕖	𐕗	𐕘	𐕙	𐕚	𐕛	𐕜	𐕝	𐕞	𐕟	𐕠	𐕡	𐕢	𐕣
Ime	Alt	Bet	Gim	Dat	Eb	Zarl	Eyn	Zhil	Tas	Cha	Yowd	Zha	Irb	Sha	Lan	Inya	Xeyn	Dyan	Car	Jhox	Kar	Lyit	Heyt	Qay	Aor	Choy	Chi	Cyay	Maq	Qar	Nowc	Dzyay	Shak	Jayn	On	Tyay	Fam	Dzay	Chat	Pen	Gheys	Rat	Seyk	Veyz	Tiwr	Shoy	Iwn	Cyaw	Cayn	Yayd	Piwr	Kiw

Ostali znaki
Znak	𐕯

Latinica in izvedene abecede

Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.

Angleška abeceda
A	B	C	D	E	F	G	H	I	J	K	L	M	N	O	P	Q	R	S	T	U	V	W	X	Y	Z
a	b	c	d	e	f	g	h	i	j	k	l	m	n	o	p	q	r	s	t	u	v	w	x	y	z

Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaščina.

Slovenska abeceda
A	B	C	Č	D	E	F	G	H	I	J	K	L	M	N	O	P	R	S	Š	T	U	V	Z	Ž
a	b	c	č	d	e	f	g	h	i	j	k	l	m	n	o	p	r	s	š	t	u	v	z	ž

Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk^[6]:

Abaška latinska abeceda
A	Ə	B	C	C'	Ć	Ć'	Č	ČW	Č'W	D	E	F	F'	G	Gy	Gw	Ǧ	ǦY	ǦW	H	HW	I	J	J´	J̌	J̌W	K	KY	KW	K'	K'Y	K'W	L	L'	Ł	Ł'	M	N	O	P	P'	Q	QY	QW	Q'	Q'Y	Q'W	R	S	Ś	Š	ŠW	T	T'	U	V	W	X	XY	XW	Y	Z	Ź	Ž	ŽW	ʕ	ʕW	ʔ
a	ə	b	c	c'	ć	ć'	č	čw	č'w	d	e	f	f'	g	gy	gw	ǧ	ǧy	ǧw	h	hw	i	j	j´	ǰ	ǰw	k	ky	kw	k'	k'y	k'w	l	l'	ł	ł'	m	n	o	p	p'	q	qy	qw	q'	q'y	q'w	r	s	ś	š	šw	t	t'	u	v	w	x	xy	xw	y	z	ź	ž	žw	ʕ	ʕw	ʔ

Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk^[7]:

Havajska abeceda
A	E	I	O	U	Ā	Ē	Ī	Ō	Ū	H	K	L	M	N	P	W	'
a	e	i	o	u	ā	ē	ī	ō	ū	h	k	l	m	n	p	w	'

Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:

ß (ostri S)
ð (eth)
þ (thorn)
Ə (schwa)
Ƣ (oi)
Ʀ (yr)
Ʊ (upsilon)
Ʒ (ezh)
Ƕ (hwair)
Ƿ (wynn)
Ȣ (Ou)
ɂ (glottal stop)
ɤ (rams horn)
ɮ (lezh)
ᴥ (ain)

Latinske številke
1	2	3	4	5	6	7	8	9	0

Grška abeceda

Α α alfa - Β β beta - Γ γ gama - Δ δ delta - Ε ε epsilon - Ζ ζ zeta - Η η eta - Θ θ theta - Ι ι jota - Κ κ kapa - Λ λ lambda - Μ μ mi - Ν ν ni - Ξ ξ ksi - Ο ο omikron - Π π pi - Ρ ρ ro - Σ σ sigma - Τ τ tau - Υ υ ipsilon - Φ φ fi - Χ χ hi - Ψ ψ psi - Ω ω omega

Japonski zlogovni abecedi

Japonci poleg kitajskih pomenskih pismenk kandži uporabljajo še (japonska) zlogovna abecedna sistema, imenovana hiragana in katakana.

Morebitne tehnične težave

Za nekatere abecede so potrebne posebne pisave, ki jih mogoče nimate in so zato črke prikazane narobe. V spodnji preglednici poglejte, ali vaša naprava pravilno prikazuje črke.

Ime abecede	Pravilni prikaz	Prikaz vaše naprave
Adlam		𞤀𞤣𞤤𞤥
Armenska abeceda		չայերէն
Avestanska abeceda		𐬯𐬭𐬀𐬊𐬔𐬁
Bassa vah		𖫐𖫑𖫒
Carian		𐊠𐊡𐊢
Coptic		ⲀⲆ
Cirilica		Бб Бб
Deseret		𐐔𐐯𐑆𐐲𐑉𐐯𐐓 𐐈𐑊𐑁𐐪𐐯𐐻
Elbasan		𐔀
Gruzijščina (Asomtavruli)		ႠႿႥ
Gruzijščina (Mkhedruli)		ჱლრ
Gruzijščina (Nuskhuri)		ⴊⴓⴉⴀ
Glagolitic		Ⱃ
Gotska abeceda		𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺
Kavkaška albanščina		𐔰𐔱𐔲...
Latinica		ABC
Grška abeceda		Αα...Ωω

Glej tudi

Zunanje povezave

Poglejte si besedo abeceda ali Abeceda v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

↑ »Adlam alphabet«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 AG, Compart. »Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart« (v angleščini). Pridobljeno 4. maja 2020.
↑ »Raga language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 5. maja 2020.
↑ »Carian alphabet and language«. omniglot.com. Pridobljeno 5. maja 2020.
↑ AG, Compart. »Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart«. https://www.compart.com/en/unicode/scripts/Cari (v angleščini). Pridobljeno 5. maja 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |website= (pomoč)
↑ »Abaza Latin alphabet«. www.geocities.ws. Pridobljeno 4. maja 2020.
↑ »Hawaiian language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.

[1] »Adlam alphabet«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.

[:0-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 AG, Compart. »Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart« (v angleščini). Pridobljeno 4. maja 2020.

[3] »Raga language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 5. maja 2020.

[4] »Carian alphabet and language«. omniglot.com. Pridobljeno 5. maja 2020.

[5] AG, Compart. »Find all Unicode Characters from Hieroglyphs to Dingbats – Unicode Compart«. https://www.compart.com/en/unicode/scripts/Cari (v angleščini). Pridobljeno 5. maja 2020. {{navedi splet}}: Zunanja povezava v |website= (pomoč)

[6] »Abaza Latin alphabet«. www.geocities.ws. Pridobljeno 4. maja 2020.

[7] »Hawaiian language, alphabet and pronunciation«. omniglot.com. Pridobljeno 4. maja 2020.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

@@ Vrstica 2.646: / Vrstica 2.646: @@
 |Troukasti a
 |Latinate myslite
+|}
+=== Gotska abeceda ===
+Stara abeceda, ki se je uporabljala za zapis gotščine. Nekateri znake predstavljajo črko in številko, piše se od leve proti desni.
+{| class="wikitable"
+|+Gotska abeceda
+|Črka
+|𐌰
+|𐌱
+|𐌲
+|𐌳
+|𐌴
+|𐌵
+|𐌶
+|𐌷
+|𐌸
+|𐌹
+|𐌺
+|𐌻
+|𐌼
+|𐌽
+|𐌾
+|𐌿
+|𐍀
+|𐍁
+|𐍂
+|𐍃
+|𐍄
+|𐍅
+|𐍆
+|𐍇
+|𐍈
+|𐍉
+|𐍊
+|-
+|Ime
+|Ahsa
+|Bairkan
+|Giba
+|Dags
+|Aihvus
+|Qairthra
+|Iuja
+|Hagi
+|Thiuth
+|Eis
+|Kusma
+|Lagus
+|Manna
+|Nauths
+|Jer
+|Urus
+|Pairthra
+|
+|Raida
+|Sauil
+|Teiws
+|Winya
+|Faihu
+|Iggws
+|Hwair
+|Othal
+|
+|-
+|Številka
+|1
+|2
+|3
+|4
+|5
+|6
+|7
+|8
+|9
+|10
+|20
+|30
+|40
+|50
+|60
+|70
+|80
+|90
+|100
+|200
+|300
+|400
+|500
+|600
+|700
+|800
+|900
 |}
 === Kavkaška albanščina ===
+Abeceda za zapis kavkaške albanščine.
 {| class="wikitable"
 |+Abeceda kavkaške albanščine
@@ Vrstica 3.162: / Vrstica 3.255: @@
 |[[Slika:GlagolitsaRtsi.gif|brezokvirja]]
 |Ⱃ
+|-
+|Gotska abeceda
+|[[Slika:Gutisk.png|brezokvirja|89x89_pik]]
+|𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺
 |-
 |Kavkaška albanščina
 |[[Slika:Caucasian Albanian alphabet (UNICOD).jpg|brezokvirja]]
+|𐔰𐔱𐔲...
-|[[Abeceda#Kavka%C5%A1ka%20alban%C5%A1%C4%8Dina|Glej zgornjo abecedo]]
 |-
 |Latinica