Abeceda

Slovenska abeceda Latinica
Aa	Bb	Cc	Čč	Dd
Ee	Ff	Gg	Hh	Ii
Jj	Kk	Ll	Mm	Nn
Oo	Pp	Rr	Ss	Šš
Tt	Uu	Vv	Zz	Žž

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Najbolj znana abeceda je latinica. Naziv izhaja iz prvih štirih črk v latinski abecedi - a + be + ce + de; podobnega izvora sta sopomenka alfabet (iz grških črk alfa + beta) in izraz azbuka (iz cirilskih cerkvenoslovanskih črk azь + buky) za zaporedje črk v glagolici ali cirilici.

V slovenski abecedi je 25 znakov, od tega 5 samoglasnikov (a, e, i, o in u) in 20 soglasnikov (b, c, č, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, r, s, š, t, v, z in ž).

Seznam abeced

Adlam

Adlam je abeceda, ki se uporablja za pisanje jezika Fula. Ime abecede prihaja iz prvih štirih črk, A, D, L in M. V abecedi se piše od desne proti levi.

Adlamska abeceda

Velika črka

𞤀

𞤁

𞤂

𞤃

𞤄

𞤅

𞤆

𞤇

𞤈

𞤉

𞤊

𞤋

𞤌

𞤍

𞤎

𞤏

𞤐

𞤑

𞤒

𞤓

𞤔

𞤕

𞤖

𞤗

𞤘

𞤙

𞤚

𞤛

𞤜

𞤝

𞤞

𞤟

𞤠

𞤡

Mala črka

𞤢

𞤣

𞤤

𞤥

𞤦

𞤧

𞤨

𞤩

𞤪

𞤫

𞤬

𞤭

𞤮

𞤯

𞤰

𞤱

𞤲

𞤳

𞤴

𞤵

𞤶

𞤷

𞤸

𞤹

𞤺

𞤻

𞤼

𞤽

𞤾

𞤿

𞥀

𞥁

𞥂

𞥃

Ime v latinici

Alif

Daali

Laam

Miim

Ba

Sinnyiiyhe

Pe

Bhe

Ra

E

Fa

I

O

Dha

Yhe

Waw

Nun

Kaf

Ya

U

Jiim

Chi

Ha

Qaaf

Ga

Nya

Tu

Nha

Va

Kha

Gbe

Zal

Kpo

Sha

Približek v latinici

A

D

L

M

B

S

P

Ɓ

R

E

F

I

Ô/O

Ɗ/DH

Ƴ/YH

W

N

K

Y

U

DJ/J

TCH/C

H

GH/Q

G

GN/Ñ

T

Ɲ

V

KP

GB

Adlan ima tudi različne vrste naglasov:

Adlamski naglasi (diacritics)

Naglas	◌𞥄	◌𞥅	◌𞥆	◌𞥇	◌𞥈	◌𞥉	◌𞥊	𞥋
Ime	Alif lengthener	Vowel lenghtener	Geminitation mark	Hamza	Consonant modifier	Geminate consonant modifier	Nukta	Nasalization mark

Adlamske številke se tudi razlikujejo od latinskih:

Adlamske številke

𞥐	𞥑	𞥒	𞥓	𞥔	𞥕	𞥖	𞥗	𞥘	𞥙
0	1	2	3	4	5	6	7	8	9

Še klicaj in vprašaj:

𞥞	𞥟
!	?

Armenska abeceda

Glavni članek: Armenska abeceda

Armenska abeceda se uporablja za zapis armenščine, ta se deli na vzhodno, katere središče je v Armeniji in na zahodno, katere središča so drugod po svetu. Razlika med njima je le izgovorjava. V armenščini se isti znaki uporabljajo tudi za številke, in sicer ne na enak način. Števila se med seboj seštevajo. Piše se od leve proti desni.

Armenska abeceda

Velika črka

Ա

Բ

Գ

Դ

Ե

Զ

Է

Ը

Թ

Ժ

Ի

Լ

Խ

Ծ

Կ

Հ

Ձ

Ղ

Ճ

Մ

Յ

Ն

Շ

Ո

Չ

Պ

Ջ

Ռ

Ս

Վ

Տ

Ր

Ց

Ւ

Փ

Ք

Օ

Ֆ

Mala črka

ա

բ

գ

դ

ե

զ

է

ը

թ

ժ

ի

լ

խ

ծ

կ

հ

ձ

ղ

ճ

մ

յ

ն

շ

ո

չ

պ

ջ

ռ

ս

վ

տ

ր

ց

ւ

փ

ք

օ

ֆ

և

Ime

Ayb

Ben

Gim

Da

Ech

Za

Eh

Et

To

Zhe

Ini

Liwn

Hex

Ca

Ken

Ho

Ja

Ghad

Cheh

Men

Yi

Now

Sha

Vo

Cha

Peh

Jheh

Ra

Seh

Vew

Tiwn

Reh

Co

Yiwn

Piwr

Keh

Oh

Feh

Ech yiwn

Približek v latinici

A

B

G

D

E

Z

Ē

Ë

T'

Ž

I

L

X

Ç

K

H

J

Ġ

Č̣

M

Y

N

Š

O

Č

P

J̌

Ŕ

S

V

T

R

C'

W

P'

K'

Ò

F

EW

Številka

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

9000

10.000

20.000

Še ločila in črke izven abecede:

Ostalo

ՙ

՚

՛

՜

՝

՞

՟

ՠ

ֈ

֊

֍

֎

֏

ﬓ

ﬔ

ﬕ

ﬖ

ﬗ

'

!

,

?

Obrnjen ayb

-

Dram

Men now

Men ech

Men ini

Vew now

Men hex

Avestanska abeceda

Avestanska abeceda je bila uporabljena za zapis avestanščine, izumrlega iranskega jezika. Abeceda je razdeljena na soglasnike in samoglasnike ter ne razlikuje med velikimi in malimi črkami. Povedi se piše od desne proti levi.

Samoglasniki

Črka

𐬀

𐬁

𐬂

𐬃

𐬄

𐬅

𐬆

𐬇

𐬈

𐬉

𐬊

𐬋

𐬌

𐬍

𐬎

𐬏

Ime

A

Aa

Ao

Aao

An

Aan

Ae

Aee

E

Ee

O

Oo

I

Ii

U

Uu

Približek v latinici

A

Ā

Å

Ȧ

Ą/Ã

Ą/Ã

Ə

Ə̅

E

Ē

O

Ō

I

Ī

U

Ū

Soglasniki

Črka

𐬐

𐬑

𐬒

𐬓

𐬔

𐬕

𐬖

𐬗

𐬘

𐬙

𐬚

𐬛

𐬜

𐬝

𐬞

𐬟

𐬠

𐬡

𐬢

𐬣

𐬤

𐬥

𐬦

𐬧

𐬨

𐬩

𐬪

𐬫

𐬬

𐬭

𐬮

𐬯

𐬰

𐬱

𐬲

𐬳

𐬴

𐬵

Ime

Ke

Xe

Xye

Xve

Ge

Gge

Ghe

Ce

Je

Te

The

De

Dhe

Tte

Pe

Fe

Be

Bhe

Nge

Ngye

Ngve

Ne

Nye

Nne

Me

Hme

Yye

Ye

Ve

Re

Le

Se

Ze

She

Zhe

Shye

Sshe

He

Približek v latinici

K

X

X́

Xʷ

G

Ġ/GG

Y

Č

J̌

T

θ

D

δ

T̰

P

F

B

BH/β

NG/Ŋ

Ŋ́

Ŋᵛ

N

NY/Ń

NN/Ņ

M

M̨

YY/Ẏ

Y

V

R

L

S

Z

SH/Š

ZH/Ž

SHY/S͑

SSH/Ṣ̌

H

Avestanska abeceda ima tudi nekaj znakov, od teh nima nobeden podobne vloge kot latinski.

Ostali znaki

𐬹

𐬺

𐬻

𐬼

𐬽

𐬾

𐬿

Avoiuli

Avoiulijska pisava se uporablja za pisanje jezika Raga, vendar zaradi latinske različiče njegova popularnost upada. Jezik govori le prb. 6500 ljudi v Vanuatuju. Posebnost pisave je tudi, da se lahko piše v obe smeri.

Latinica in izvedene abecede

Glavni članek: Latinica

Latinica je najbolj razširjena vrsta abecede, eno izmed njenih različic tudi uporabljamo v slovenščini. Najpogosteje se po svetu uporablja Standardna (angleška) abeceda, ki ima 26 črk. V abecedi se piše od leve proti desni.

Angleška abeceda

A

B

C

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

Q

R

S

T

U

V

W

X

Y

Z

a

b

c

d

e

f

g

h

i

j

k

l

m

n

o

p

q

r

s

t

u

v

w

x

y

z

Sodobna slovenska abeceda spada pod gajico, pod katero spada tudi npr. hrvaščina.

Slovenska abeceda

A

B

C

Č

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

R

S

Š

T

U

V

Z

Ž

a

b

c

č

d

e

f

g

h

i

j

k

l

m

n

o

p

r

s

š

t

u

v

z

ž

Ena izmed daljših verzij latinice je Abaza, ki ima 72 črk:

Abaška latinska abeceda

A

Ə

B

C

C'

Ć

Ć'

Č

ČW

Č'W

D

E

F

F'

G

Gy

Gw

Ǧ

ǦY

ǦW

H

HW

I

J

J´

J̌

J̌W

K

KY

KW

K'

K'Y

K'W

L

L'

Ł

Ł'

M

N

O

P

P'

Q

QY

QW

Q'

Q'Y

Q'W

R

S

Ś

Š

ŠW

T

T'

U

V

W

X

XY

XW

Y

Z

Ź

Ž

ŽW

ʕ

ʕW

ʔ

a

ə

b

c

c'

ć

ć'

č

čw

č'w

d

e

f

f'

g

gy

gw

ǧ

ǧy

ǧw

h

hw

i

j

j´

ǰ

ǰw

k

ky

kw

k'

k'y

k'w

l

l'

ł

ł'

m

n

o

p

p'

q

qy

qw

q'

q'y

q'w

r

s

ś

š

šw

t

t'

u

v

w

x

xy

xw

y

z

ź

ž

žw

ʕ

ʕw

ʔ

Ena izmed najkrajših pa je havajska, saj vsebuje le 18 črk:

Havajska abeceda

A

E

I

O

U

Ā

Ē

Ī

Ō

Ū

H

K

L

M

N

P

W

'

a

e

i

o

u

ā

ē

ī

ō

ū

h

k

l

m

n

p

w

'

Celotna latinica vsebuje 1366 znakov, večina jih je le variacij osnovnih črk ali pobrani iz drugih abeced, so pa tudi nekateri edinstveni:

• ß (ostri S)
• ð (eth)
• þ (thorn)
• Ə (schwa)
• Ƣ (oi)
• Ʀ (yr)
• Ʊ (upsilon)
• Ʒ (ezh)
• Ƕ (hwair)
• Ƿ (wynn)
• Ȣ (Ou)
• ɂ (glottal stop)
• ɤ (rams horn)
• ɮ (lezh)
• ᴥ (ain)

Latinske številke

1

2

3

4

5

6

7

8

9

0

Cirilica

Makedonska cirilica

А а - Б б - В в - Г г - Д д - Ѓ ѓ - Е е - Ж ж - З з - Ѕ ѕ - И и - J j - К к - Л л -Љ љ- М м - Н н -Њ њ- О о - П п - Р р - С с - Т т - Ќ ќ - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Џ џ - Ш ш

Srbska cirilica

А а - Б б - В в - Г г - Д д - Ђ ђ - Е е - Ж ж - З з - И и - J j - К к - Л л - Љ љ - М м - Н н - Њ њ - О о - П п - Р р - С с - Т т - Ћ ћ - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Џ џ - Ш ш

Ruska cirilica

А а - Б б - В в - Г г - Д д - Е е - Ё ё - Ж ж - З з - И и - Й й - К к - Л л - М м - Н н - О о - П п - Р р - С с - Т т - У у - Ф ф - Х х - Ц ц - Ч ч - Ш ш - Щ щ - Ъ ъ - Ы ы - Ь ь - Э э - Ю ю - Я я

Grška abeceda

Α α alfa - Β β beta - Γ γ gama - Δ δ delta - Ε ε epsilon - Ζ ζ zeta - Η η eta - Θ θ theta - Ι ι jota - Κ κ kapa - Λ λ lambda - Μ μ mi - Ν ν ni - Ξ ξ ksi - Ο ο omikron - Π π pi - Ρ ρ ro - Σ σ sigma - Τ τ tau - Υ υ ipsilon - Φ φ fi - Χ χ hi - Ψ ψ psi - Ω ω omega

Japonski zlogovni abecedi

Japonci poleg kitajskih pomenskih pismenk kandži uporabljajo še (japonska) zlogovna abecedna sistema, imenovana hiragana in katakana.

Umetno ustvarjene abecede

Glej tudi

• abecedni vrstni red
• seznam abeced
• Unicode