PROGRAM SIMPOZIJA IN POVZETKI AVTORJEV
CONFERENCE PROGRAMME AND BOOK OF ABSTRACTS
2. Mednarodni arheološki simpozij
Arheološki potencial v preventivni arheologiji
2nd International Archaeological Conference
(Re)thinking Archaeological Potential in Preventive Archaeology
Ljubljana, 28. - 29. 10. 2016
2. Mednarodni arheološki simpozij
Arheološki potencial v preventivni arheologiji
2nd International Archaeological Conference
(Re)thinking Archaeological Potential in Preventive Archaeology
Organizatorji kolokvija / Conference Organizers:
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Organizacijski odbor / Organizing Committee:
Dimitrij Mlekuž
Barbara Nadbath
Gašper Rutar
PROGRAM SIMPOZIJA / CONFERENCE PROGRAM
Petek, 28. oktober 2016 / Friday, 28th October, 2016
09.00 – 9.30
Otvoritev simpozija /
Conference opening
9.30 – 10.00
Prva skupina predavanj / First session
STEFANO CAMPANA
Uvodno predavanje: Kartiranje arheološkega kontinuuma. Priložnosti in
omejitve preventivne arheologije v Italiji /
Keynote speech: Towards Mapping Archaeological Continuum. New
Perspectives and Current Limitations in Planning-Led-Archaeology in
Italy
DIMITRIJ MLEKUŽ, GAŠPER RUTAR, BARBARA NADBATH
Ideja arheološkega potenciala. Kaj je arheološki potencial? /
The Idea of Archaeological Potential. What is Archaeological Potential?
10.30 - 11.00
Odmor za kavo in prigrizke /
Coffe and snacks break
11.00 – 13.00
Druga skupina predavanj / Second session
PHILIP VERHAGEN
Simulacija odkrivanja arheoloških značilnosti s testnimi jarki in posledice
za odkrivanje in vrednotenje najdišč /
Simulating Feature Detection by Trial Trenches and its Consequences
for Site Detection and Evaluation
PAUL JOHNSON, RUTH HUMPHREYS
Razumevanje arheološkega potenciala: britanski pogled /
Understanding Archaeological Potential: A View from the UK
MICHELE PIPAN, EMANUELE FORTE, FEDERICO BERNARDI
Integriranje geizikalnih metod in daljinskega zaznavanja za arheološke
prospekcije zelo visoke ločljivosti /
Integrated Geophysical and Remote Sensing Methods for Ultra-High
Resolution Archaeological Prospecting
KATHERINE GRUEL, MICHEL DABAS, VINCENT BERNOLLIN
Arheološki sledovi in najdišča okoli svetišča Allones (Sarthe) /
Archaeological Traces and Sites in the Landscape Around the Sanctuary
of Allonnes (Sarthe)
13.00 – 14.30
Odmor za kosilo /
Lunch break
14.30 – 16.00
Tretja skupina predavanj / Third session
GAŠPER RUTAR
Upravljanje z arheološkim potencialom? /
Managing Archaeological Potential?
DARIA G. BANCHIERI
Arheološki potencial tela v mokrem okolju /
The Archaeological Potential of a Waterlogged Tell
FILOMENA SIROVICA
Izguba arheološkega potenciala: predlog vrednotenja /
Losing Archaeological Potential: The Proposition of Assessment Method
16.00 – 16.30
Odmor za kavo in prigrizke /
Coffe and snacks break
16.30 – 18.30
Četrta skupina predavanj / Fourth session
VEDRANA GLAVAŠ, ANDREA PINTAR
„Voham mrtve“: uporaba reševalnih psov pri lociranju prazgodovinskih
grobišč /
„I Smell Dead People“: The Use of HRD Dogs in Locating Prehistoric
Burial sites
ANDREJ MAGDIČ, MIHELA KAJZER CAFNIK
Odkrili smo povišan arheološki potencial. Kaj zdaj? /
Increased Archaeological Potential. What Now?
FELIPE ASENJO ÁLVAREZ, JOSÉ MIGUEL MUÑOZ JIMÉNEZ,
PABLO SCHNELL QUIERTANT
Okolica Calocos Montes: arheologija krajine in apnenice v južni prokrajini
Segovia (Španija) /
Around the Calocos Montes: Landscape Archaeology and Lime Kilns in
the Southern Province of Segovia (Spain)
PASQUALE NAPOLITANO, PASQUALE PERSICO
(Re)programiranje arheologije /
(Re)programming Archaeology
18.30 – 19.00
Diskusija in zaključek /
Discussion and conslusion
Sobota, 29. oktober 2016 / Saturday, 29th October, 2016
Ekskurzija na kras /
Field trip to the Karst
Prva skupina predavanj / First session
STEFANO CAMPANA
Uvodno predavanje: Kartiranje arheološkega kontinuuma. Priložnosti in omejitve
preventivne arheologije v Italiji
Predavanje predstavlja teoretske in praktične posledice italijanskega zakona o javnih projektih,
ki je stopil v veljavo leta 2006. Na podlagi dveh projektov, BREBEMI in EMPTYSCAPES, ki smo
jih izvedli bomo pokazali na omejitve in možnosti, ki jih ponuja obstoječi pravni in znanstveni
okvir. Rezultati zadnjega desetletja raziskav so pokazala na učinkovitost novih pristopov tako
v ruralnih kot nekdaj urbanih krajinah in kažejo na potencialno novo paradigmo preventivne
arheologije v Italiji, ki bo omogočala preseganje omejitev, ki jih ponujajo obstoječe prakse.
Keynote speech: Towards Mapping Archaeological Continuum. New Perspectives
and Current Limitations in Planning-Led-Archaeology in Italy
The talk deploys in theory and in practice the Italian domestic law applied since 2006 on any
kind of public new construction or the modiication of existing structures. The speaker will
argue, based on two major projects, BREBEMI and EMPTYSCAPES led by him, biases and
new perspectives within the current legal and scientiic framework. The results achieved in the
last decade have borne out the potential effectiveness of this approach to rural as well onceurban landscapes suggesting potentially a new paradigm for Planning-Led-Archaeology in
Italy, which would allow us to overcome some severe limitation affecting current practice.
DIMITRIJ MLEKUŽ, GAŠPER RUTAR, BARBARA NADBATH
Ideja arheološkega potenciala. Kaj je arheološki potencial?
Preventivna arheologija je konceptualna novost, ki arheološke raziskave umesti v sam postopek
načrtovanja posegov v prostor. Ključna inovacija preventivne arheologije je faza predhodnih
raziskav pri katerih se ne ukvarjamo s posameznimi najdišči, temveč ugotavljamo arheološki
potencial prostora. Ideja arheološkega potenciala tako preusmerja pozornost iz izoliranih
najdišč na celoten prostor. Arheološki potencial lahko razumemo kot potencialno, še neaktualizirano arheološko dediščino, ki se mora šele aktualizirati skozi raziskave. V prispevku
pretresemo idejo arheološkega potenciala in na primeru raziskav na trasi prenosnega
plinovoda Rogaška Slatina – Trojane analiziramo proces identiikacije in valoriziranja
arheološke dediščine v loku od predhodnih raziskav za ugotavljanja arheološkega potenciala
do izkopavanj. Analiziramo razmerje med ugotovljenim povišanim arheološkim potencialom
in aktualiziranimi arheološkimi sledovi. Sklenemo, da je ugotavljanje arheološkega potencial s
pomočjo ekstenzivnega vzorčenja površinskega zapisa učinkovito. Od 23 območij s povišanim
arheološkim potencialom, ki smo jih zaznali z ekstenzivnimi terenskimi pregledi, so 4 izkazala
za arheološka najdišča. Arheološke ostaline pa so bili prisotni tudi na štirih drugih lokacijah. Le
v enem primeru so se sledovi izmuznili metodam ugotavljanja potencial in smo jih zaznali šele
pri dokumentiranju ob gradnji.
The idea of Archaeological Potential. What is Archaeological Potential?
Preventive archaeology is a novel way of protecting archaeological heritage, where
archaeological research becomes constitutive part of spatial planning process. Key innovation
is the phase of preliminary archaeological research, which shifts attention from localized
archaeological sites to the archaeological potential of the area. Concept of archaeological
potential shifts focus of preventive archaeology from isolated sites to wider landscape.
Archaeological potential can be understood as a potential, not yet actualized archaeological
heritage, which is yet to become through the process of research. In the paper, we develop the
concept of archaeological potential and analyse the process of actualisation of archaeological
potential using case-study of archaeological research on the Rogaška Slatina-Trojane
pipeline project. We examine the relations between areas of high archaeological potential and
actualized archaeological traces. Archaeological potential assessment using artefact surveys
proved to be very successful, as 23 areas of high archaeological potential were identiied.
These were actualized into 4 sites and 4 off-site traces by further research. Only in one case
archaeological traces were not detected during archaeological potential assessment phase.
Druga skupina predavanj / Second session
PHILIP VERHAGEN
Simulacija odkrivanja arheoloških značilnosti s testnimi jarki in posledice za
odkrivanje in vrednotenje najdišč
Izkop testnih jarkov je ena najpomembnejših prospekcijskih metod v večjem delu Evrope, saj
lahko pokrije relativno velike površine z vzorčenjem le med 5 in 10 % površine. Raziskave (Hey
and Lacey 2001; Verhagen and Borsboom 2009) so pokazale, da je odkrivanje in interpretacija
arheoloških značilnosti močno odvisna od raziskovalne strategije. Še posebej so pomembne
dolžina, širina ter medsebojna oddaljenost in koniguracija testnih jarkov. Kljub temu, da vpliv
teh spremenljivk na rezultate statistično precej dobro razumemo, nimamo na voljo empiričnih
podatkov, ki bi pomagali kvantiicirati nevarnosti prenizke ali previsoke ocene gostote značilnosti.
Da bi bolje razumeli te vplive je Flamska agencija za dediščino izvedla simulacijo različnih
strategij izkopov testnih jarkov na raziskanih najdiščih. Rezultati študije jasno kažejo, da nižja
pokritost pomeni večje tveganje za napačno oceno gostote značilnosti in tako potrjuje starejše
študije, ki temeljijo na statističnem modeliranju. Simulacije tudi kažejo na veliko variabilnost v
rezultatih vzorčenja s testnimi jarki.
Metodo lahko enostavno prilagodimo za druge tipe najdišč in načine vzorčenja in tako ocenimo
tveganje napačne ocene gostote arheoloških značilnosti. Metoda je tako koristno orodje za
ugotavljanje optimalnega razmerja med ceno raziskav in izpovednostjo rezultatov.
Simulating Feature Detection by Trial Trenches and its Consequences for Site
Detection and Evaluation
Trial trenching is the survey method of choice in many areas in Europe, being capable of
covering substantial areas while only sampling between 5 and 10 % of the surface. However,
previous research (Hey and Lacey 2001; Verhagen and Borsboom 2009) has also shown that
the detection and interpretation of features uncovered by trial trenching may be seriously
inluenced by the survey strategy chosen. In particular trench length, width, spacing and
coniguration determine the results of the survey. While the effects of manipulating these
parameters are quite well understood in statistical terms, empirical data to quantify the risks
of under- or overestimation of feature densities has largely been lacking so far.
Flanders Heritage Agency therefore has carried out simulations of various trial trenching
strategies on excavated site plans from Flanders in order to better understand these effects.
The results of this study clearly indicate that low area coverage results in a higher risk of
feature densities being wrongly estimated, and thus conirm earlier research results based on
statistical modelling. Secondly, the simulations underline the large inherent variation in the
possible results of trial trenching campaigns.
The method employed can easily be transferred to other site types and survey methods to
estimate the risk of survey results deviating from the actual feature density. It is therefore a
useful tool to ind the balance between the research effort applied and the reliability of survey
results.
PAUL JOHNSON, RUTH HUMPHREYS
Razumevanje arheološkega potenciala: britanski pogled
Članek predstavlja pregled in analizo trenutnega pravnega okvirja za preventivno arheologijo
v Združenem kraljestvu. Skozi analizo izbranih primerov, razpravljamo o prednostih in
omejitvah arheoloških procesov, ki so se vzpostavili, da bi kar najbolj učinkovito zadostili
pravnim pogojem. Preventivna arheologija oz. arheologija, ki jo inancirajo investitorji, je
bila znotraj Združenega Kraljestva vključena v proces prostorskega načrtovanja z novembrom
1990. Dokument “Planning Policy Guidance 16: Archaeology and Planning” (v nadaljevanju
PPG16) poudarja pomen vrednotenja arheološkega potenciala v fazi načrtovanja. Z uvedbo
“polluter pays” principa se je pozornost preusmerila od dragih reševalnih izkopavanj, ki se
izvajajo v poznih fazah posega, v predhodne raziskave v obliki kabinetnega vrednotenja virov,
neinvazivnih prospekcij in invazivnih raziskav. Od začetkov uvajanja PPG16 so se predhodne
raziskave izkazale kot ključne za uravnotežen prispevek k varovanju dediščine in arheološkim
raziskavam.
Understanding Archaeological Potential: A View from the UK
This paper presents a summary and analysis of the current legislative framework for
preventative archaeology within the UK. We will discuss the advantages and disadvantages
of the archaeological processes which have developed in order to most eficiently fulil
these conditions, illustrated through speciic case-studies. Developer funded, preventative
archaeology within the United Kingdom was formally initiated into the planning process in
November 1990. Planning Policy Guidance 16: Archaeology and Planning (PPG16) emphasized
the importance of the evaluation of archaeological potential in advance of development in
order to inform future management decisions. With the introduction of the ‘polluter pays’
principle, attention understandably shifted from expensive rescue excavations, conducted at
a late stage of the construction process, to pre-development consultation and mitigation in
the form of desk-based archaeological assessments, non-destructive survey, and intrusive
archaeological investigations. Since the advent of PPG16, the importance of early evaluation
of the archaeological resource, and the impact of any development upon it, has been seen as
critical to providing a balanced approach to preservation and the creation of new knowledge.
MICHELE PIPAN, EMANUELE FORTE, FEDERICO BERNARDI
Integriranje geoizikalnih metod in daljinskega zaznavanja za arheološke
prospekcije zelo visoke ločljivosti
Z integracijo interpretacije podatkov iz geoizike in daljinskega zaznavanja lahko prepoznamo
nizko kontrastne značilnosti, prekrite s heterogenimi tankimi plastmi. Proces se začne z analizo
lidarskih in hiperspektralnih posnetkov, ki jim sledi gardiometrična magnetna metoda in multifold georadar (MF-GPR). Postopek prinaša ostre posnetke pokopanih struktur tudi v neugodnih
okoliščinah. Na nekaterih primerih arheoloških najdišč bomo pokazali uporabnost metode.
Poglavitni metodološki poudarki se osredotočajo na multi-fold georadar in karaterizacijo
podpovršinskih sledov z analizo hitrosti in upadanja. Večatributna 3-D analiza omogoča
zaznavanje šibkih anomalij, ki jih je težko prepoznati zgolj iz amplitude odbojev.
Integrated Geophysical and Remote Sensing Methods for Ultra-High Resolution
Archaeological Prospecting
Joint interpretation of geophysical and remote sensing data can be exploited to identify low
contrast targets that are buried in highly heterogeneous shallow layers. The optimum sequence
starts from Lidar and hyperspectral data analysis followed by magnetic gradiometry and
multi-fold ground penetrating radar (MF-GPR). The results provide sharp images of the buried
structures even in hostile conditions. Examples from several archaeological sites illustrate the
beneits of the integrated approach. The main methodological developments focus on multifold ground-penetrating radar (GPR) imaging and subsurface characterization based on
integrated velocity and attenuation analysis. 3-D multi-attribute analysis allows detection of
weak anomalies of dificult interpretation on amplitude volumes.
KATHERINE GRUEL, MICHEL DABAS, VINCENT BERNOLLIN
Arheološki sledovi in najdišča okoli svetišča Allones (Sarthe)
Dolgotrajna izkopavanja, ki že od leta 1994 potekajo na svetišču Marsa Mulla so močno povečala
naše vedenje o protozgodovinskih in rimskodobnih fazah svetišča. Obširne prospekcije, ki
smo jih izvedli na širšem prostoru svetišča pa so nam prinesla boljše razumevanje okolja.
Informacije, ki smo jih pridobili iz arhivov, katastra, s študijem aerofotograij, geoiziko in
terenskimi pregledi smo integrirali v spletnem GIS (Chronocarto). Sondiranje, ki smo jih nato
izvedli so potrdila obseg rimskega mesta in poselitev mestnega teritorija.
Archaeological Traces and Sites in the Landscape Around the Sanctuary of
Allonnes (Sarthe)
Our knowledge of the protohistoric and Roman phases of the sanctuary of Mars Mullo has
been considerably enriched since 1994 thanks to a long-term excavation. The comprehensive
survey that has been carried through the general area has allowed us to better understand the
sanctuary‘s environment. All the information gathered from the archives of the land register,
from a close study of aerial photographs, through both geophysical and ield surveys has been
integrated into an online GIS (Chronocarto). Test pits performed on the site have conirmed
the extension of the Roman city and the previous occupation of its territory.
DARIA G. BANCHIERI
Arheološki potencial tela v mokrem okolju
Arheološke podvodne prospekcije na otočku Virginia, ki smo jih izvedli v sodelovanju s
Hemmenhofen Training Centre for Inland Water Archaeology (HTCIWA) (D), so prinesla nove
podatke o stratigraiji in omogočila ugotavljanje obsega ter ohranjenosti najdišča. Vrtanja so
pokazala, da je otoček (poseljen je že od prazgodovine dalje oz. več kot 4000 let) antropogen
in gre za tel v mokrem okolju. Predhodne stratigrafske raziskave so potrdili tudi rezultati
sedimentološke analize, ki temeljijo na geoloških pregledih okolice in vrtanjih na najdišču.
Te raziskave omogočajo raziskovanje okoljske zgodovine jezera Varese v holocenu. Podvodna
arheologija je tako ključna za razumevanje tela v mokrem okolju in prinaša množico novih
paleoklimatskih, paleokoljskih in paleoekonomskih podatkov, ki niso relevantni le za severno
Italijo, temveč za celotno območje okoli Alp, hkrati pa ponuja nove načine vrednotenja najdišč.
The Archaeological Potential of a Waterlogged Tell
Archaeological diving activities of the last years at Isolino Virginia, thanks to collaboration
with the recently established Hemmenhofen Training Centre for Inland Water Archaeology
(HTCIWA) (D), provided, for the irst time, stratigraphic results of archaeological evidence
in submerged areas determining the actual extent of the site and investigated its state of
conservation . Moreover series of borings made in emerged and submerged areas according to
established axes, indicate that Isolino (occupied during Prehistory for more than 4000 years)
appears to be of artiicial origin: a waterlogged tell. These preliminary stratigraphic results
were conirmed by sedimentological analyses, based on geological survey of the surroundings
and on site-borings, which were also carried out to understand the Holocene geological and
environmental history of Lake Varese. For this waterlogged tell the underwater archaeology
is of prime importance and opens new horizons to provide a wealth of paleoenvironmental,
paleoclimatic, paleoeconomic and cultural data not only for North Italy, but also for the whole
peri-alpine region and to offer new prospects for the site valorisation.
Tretja skupina predavanj / Third session
GAŠPER RUTAR
Upravljanje z arheološkim potencialom?
Kabinetno raziskave so že od leta 2009 ključen del predhodnih arheoloških raziskav za
oceno arheološkega potenciala pri večjih prostorskih projektih. Rezultate več letnega dela je
sistematično zbiranje podatkov v obliki seznama najdišč, seznama dokumentiranih arheoloških
raziskav v t.i. “sivi” literaturi, zbiranju in interpretaciji historičnih zemljevidov, podatkov
daljinskega zaznavanja (lidar in aerofotograija) in vsesplošne digitalizacije arheoloških
raziskav. Integracija podatkov znotraj geografskih informacijskih sistemov (GIS) mogoča boljšo
vizualizacijo arheoloških najdišč, potencialnih najdišč in okoliške krajine. Na drugi strani pa
tako zbrani podatki tudi kažejo na kritične točke pri delu z arheološkim potencialom v kontekstu
preventivne arheologije.
Managing Archaeological Potential?
Desk based assessment became an essential part of all preliminary research for assessing
archaeological potential of spatial planning documents in 2009. This led to systematic
gathering of data in the form of sites register, documented archaeological research (grey
literature), gathering and interpretation of old maps and remote sensing data (lidar and
aerial photography) and overall digitization of archaeological data. Integration of data in GIS
created a platform that allows better visualisation of archaeological sites, potential sites and
the landscape around them. This will provide a tool for more complex analysis, monitoring
and better planning of research. On the other hand the data gathered also exposes some
critical questions and conservation issues on how to approach to all this new archaeological
potential in times of heavily prevailing development driven research.
FILOMENA SIROVICA
Izguba arheološkega potenciala: predlog vrednotenja
Problemi izgube izpovednosti in znanstvenega potenciala arheološkega zapisa so sestavni del
arheološke prakse in v jedru arheoloških interpretacij. Ti problemi so poglavitna motivacija
razumevanja procesa izgube izpovednosti in iskanje metod ugotavljanja učinkov teh procesov.
V tem kontekstu je problem izgube izpovednosti neposredno povezan s problemom vrednotenja
izpovednosti v arheološkem kontekstu. Kljub temu, da je izpovednost neprecenljiva, vrednotenje
temelji na kategorizaciji, ki postavlja izpovednost v razumljive kategorije. Glede na teoretsko
ozadje je vrednotenje izraženo skozi različne postopke, ki lahko skozi različna razmerja izražajo
izpovednost najdišča s pomočjo numeričnih vrednosti. S preučevanjem možnosti kvantiiciranja
vrednotenja, predlagamo metodo vrednotenja izgube izpovednosti poškodovanega arheološkega
zapisa, ki omogoča izpeljavo smiselnih in arheološko upravičenih ocen poškodb in izgube
izpovednosti. Rezultati, ki smo jih pridobili s testiranjem metode v praksi, prinašajo dovolj
podatkov za bolj poglobljeno razumevanje prednosti in slabosti postopka vrednotenja.
Losing Archaeological Potential: The Proposition of Assessment Method
The issues regarding the loss of value and scientiic potential of the archaeological record
are constantly and inevitably present in the background of archaeological practice and in
nearly any attempt at archaeological interpretation. These considerations represent a
fundamental motive for improving our understanding of the value-loss process and for
inding the appropriate way for evaluation of its effects. In that context the problem of loss
becomes unavoidably framed by the problem of value construction processes and the manner
the values appear in archaeological context. Every construction of values inevitably results in
categorization which enables the placement of values in understandable relations, even if they
are generally deined as invaluable. Depending on theoretical background, value assessments
can be based on various forms of categorization and expressed through different procedures
which can in different ways and in different ratios use descriptive and numeric system for
expressing assessment results.
By examining the possibilities offered by quantitative types of value assessment, it is possible
to propose a method of value loss assessments for damaged archaeological record which can
enable the derivation of meaningful and archaeologically justiied statement of the damage
committed and the loss suffered. The results obtained by testing the proposed method in
practice provide a suficient amount of data for more speciic understanding of the advantages
and limitations of the proposed procedure.
Četrta skupina predavanj / Fourth session
VEDRANA GLAVAŠ, ANDREA PINTAR
„Voham mrtve“: uporaba reševalnih psov pri lociranju prazgodovinskih grobišč
Proces razpada trupel ustvarja posebne, zelo speciične organske spojine. Pse za iskanje človeških
ostankov običajno uporablja policija za iskanje pogrešanih oseb ali žrtev naravnih nesreč. V
prispevku predstavljamo uporabo psov za iskanje človeških ostankov v arheoloških raziskavah.
Metodo smo testirali na dveh prazgodovinskih grobiščih (Drvišnica in Nadin na Hrvaškem), ki
sodita v čas med 8. in 1. stoletjem pr.n.š. Rezultati raziskav so pokazali, da je uporaba psov za
iskanje človeških ostankov na grobiščih uspešno arheološke orodje. Psi so uspešno prepoznali
položaj pokopov, kar uvršča metodo ob bok drugim arheološkim prospekcijskim metodam.
„I Smell Dead People“: The Use of HRD Dogs in Locating Prehistoric Burial Sites
Human decomposition creates distinctive organic compounds that are speciic in its odor and
composition. Human remains detection (HRD) dogs or cadaver dogs are trained to search for,
locate and mark the strongest concentration of the odour that is speciic for human body in
different stages of decomposition.
HRD dogs are commonly used by criminal police for locating lost or missing persons, as well
as victims or natural disasters. The aim of the article is to present results of HDR dogs use in
archaeological research. The application was conducted in the area of two prehistoric burial
sites (necropolis of Drvišica and Nadin in Croatia) dated from 8-1 century BC.
The results of the research revealed that the method involving HDR dogs within burial sites
identiication is a reliable tool for archaeological purposes. The speciic locations of prehistoric
burial sites were successfully identiied and therefore the use of HRD dogs is equivalent to
other non-invasive research methods.
ANDREJ MAGDIČ, MIHELA KAJZER CAFNIK
Odkrili smo povišan arheološki potencial. Kaj zdaj?
V zadnjih letih je Slovenija uspela vzpostaviti zelo učinkovit in kompleksen sistem zaznavanja
arheološkega potenciala, ki se izvaja v primerih večjih posegov v prostor, s tem povezane raziskave
pa je dolžan inancirati načrtovalec ali investitor posega. Raziskava za oceno arheološkega
potenciala kombinira znane arheološke in zgodovinske podatke iz širšega območja posega,
metode daljinskega zaznavanja in terenski pregled s popolno kolekcijo antropogenega gradiva.
Namen tako zastavljene raziskave je ugotoviti, ali na določenih zemljiščih, kjer se načrtujejo
večji posegi v prostor, lahko pričakujemo sledi človekove aktivnosti. Rezultat raziskave je torej
1 ali 0. Arheologija da ali ne.
Razen pri speciičnih arheoloških strukturah (gomile, gradišča, utrdbe, ipd.) iz raziskave za
oceno arheološkega potenciala praviloma še ni mogoče razbrati intenzivnosti ali vrste človekove
aktivnosti, ki se je na raziskanem območju odvijala. Tudi časovna opredelitev raziskanih območij
je zaradi majhnega ter bolj ali manj površinskega vzorca najdb zelo okvirna. Največjo zadrego
pa predstavlja določanje obsega potencialnega najdišča, saj je raziskava prostorsko omejena na
dostopna območja znotraj strogega okvira načrtovanega posega (običajno gradbenega). Zaradi
narave in (inančne) izvedljivosti nadaljnjih postopkov moramo v Sloveniji konservatorji v tej
fazi (potencialna) arheološka območja tudi že formalno registrirati, četudi v resnici za strokovno
presojo še ne razpolagamo z zadostnimi podatki.
Pred nadaljnjim vrednotenjem arheološkega potenciala in odločitvijo, ali je načrtovani poseg iz
kulturnovarstvenega vidika sploh dopusten, je nato potrebno opraviti podrobnejšo arheološko
raziskavo za določitev obsega in sestave arheološkega najdišča. Raziskovalne metode, ki
jih konservator ZVKDS v tej fazi raziskave (za potrebe vrednotenja arheološkega najdišča)
predpiše, so precej omejene. Običajno se ponovno izvede terenski pregled s popolno kolekcijo
antropogenega gradiva (enako, kot v prvi fazi raziskave, vendar v gostejši mreži zbiralnih enot)
in manjši testni izkopi za ugotavljanje stratiikacije zemljišča. Največkrat pa tudi rezultati
takšnih raziskav ne dajo dovolj kakovostnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko najdišče
zadovoljivo ovrednotili. Dovolj izpovedne podatke običajno dobimo šele na osnovi arheoloških
izkopavanj tik pred ali celo med samim gradbenim posegom, ko so bile odprte in raziskane
večje površine. Pri čemer pa najdišča zaradi omejenosti gradbenega posega v resnici še vedno
ni mogoče prostorsko zamejiti.
Obsežni prostorski načrti, posegi in večfazne arheološke raziskave nas torej soočajo z veliko
količino novih podatkov in raznovrstnega arheološkega potenciala, ki ga konservatorji
obravnavamo bolj ali manj enakovredno znotraj vnaprej določenega prostorskega okvira. Za
celovitejše razumevanje arheološke poselitve, učinkovito in usmerjeno varovanje prostora ter
ohranjanje izbranih arheoloških območij oziroma najdišč v raščenem in živem prostoru, pa bi
morali narediti velik korak naprej - najprej z izboljšano javno dostopnostjo rezultatov raziskav,
njihovo obdelavo znotraj historičnih in geografskih kontekstov, ki bo osnova za vrednotenje
prostora, nato pa z usklajenimi strateškimi lokalnimi in nacionalnim načrtom varovanja in
upravljanja arheološke dediščine.
Increased Archaeological Potential. What Now?
Slovenia has established a complex but very successful system for the detection of
archaeological potential in the last decades. This system is applied for the majority of large
development projects, based on polluter-pay principle. Archaeological potential assessment
combines know archaeological and historical data from the wide area around planned
projects, integrates remote sensing methods and artefacts surveys with total collection of
material. The main goal is to detect presence of archaeological features. Results are therefore
either positive or negative, archaeology is present or not.
Except in very speciic archaeological features (barrows, hillforts and defensive structures)
archaeological potential assessment cannot provide detailed account of density and type
of feature. This is also true for the chronological estimation of feature. Most dificult is
delimitation of an area of increased potential, as the research is usually limited to the area of
planned construction. Due to the legal requirements of the archaeological process, heritage
oficers must formally register areas of increased archaeological potential as sites, although
we do not have enough information to do so.
Before validation of archaeological potential and decision, wither the development plan is
acceptable for the heritage, further archaeological research must be performed, which will
establish area and internal structure of the site. Research methods, available to the heritage
oficer are limited, and usually include intensive ield survey and limited test trenching.
However, those methods do not yield enough information which would enable validation of
the site. Suficient information is usually available only through an archaeological excavation,
performed just before or during the construction.
Extensive development plans, large scale development and complex, multi-phase archaeological
research involved face us with large quantity of new data about archaeological potential,
which is still understood as uniform. For the more inclusive understanding of settlement,
space planning and heritage protection requires large step forward in the increased arability
of research reports and data, their understanding within historical and geographical context
as a basis for assessment and uniied local and national plan of heritage management.
FELIPE ASENJO ÁLVAREZ, JOSÉ MIGUEL MUÑOZ JIMÉNEZ,
PABLO SCHNELL QUIERTANT
Okolica Calocos Montes: arheologija krajine in apnenice v južni prokrajini Segovia
(Španija)
Predstavitev ima tri cilje, prva je predstavitev več kot petdeset apnenic v kontekstu naravne
krajine gorovja Calocos, v izdanku apnenca znotraj granitnega centralnega gorovja. Te strukture
so bile v arheološki interpretaciji prostora pogosto spregledane. Zato je drugi cilj je kartiranje
in dokumentiranje apnenic s fotograijami in digitaliziranimi risbami. Na koncu predlagamo
konservatorske napotke za ohranitev teh karakterističnih elementov industrijske krajine in
etnografske dediščine Kastilije. Predlagamo predvsem ohranjanje skozi majhne geo-arheološke
parke, kot je park v mestu Vegas de Matute, vzpostavljen leta 2008 in vzpostavitev tematske
učne poti.
Around the Calocos Montes: Landscape Archaeology and Lime Kilns in the
Southern Province of Segovia (Spain)
Our communication, from several published studies, raises a threefold objective: irstly to
publicize internationally the nearly ifty traditional lime kilns traditional set in beautiful
natural surroundings of the Calocos Mountains, in the limestone outcrop surrounding
a granite mountain range belonging to the Spanish Central System, located south of the
province of Segovia. We try to determine their chronology and types. Second, mapping and
documenting the lime kilns using digitised drawings and photographs. Lime kilns were
mostly ignored from an archaeological perspective. Finally, we propose what should be, in
our opinion, conservation measures necessary to ensure the future of these so characteristic
elements of the industrial landscape and ethnographic heritage of this Castilian region. We
propose the consolidation of its structures through small parks geo-archaeological-type
Zancao, recovered in the town of Vegas de Matute in the year 2008, including the creation of
a thematic cultural route is proposed.
PASQUALE NAPOLITANO, PASQUALE PERSICO
(Re)programiranje arheologije
Umetnik Ugo Marano je, ob pomoči lokalnega prebivalstva, od leta 1999 na najvišjem vrhu
Parka Campania zgradil kompozicijo lesenih prestolov. Tako je vzpostavil nov kraj, stran od
naselij, kjer so možne nove poti in srečanja. Danes je delo Uga Marana že arheologija, erodirano
in poškodovano zaradi delovanja vremenskih vplivov. Skozi raziskovanje estetike propada in
napak je delo postalo neločljiv del krajine.
Umetnik se ukvarja s potencialom artefaktov za transformacijo, kot družbenim procesom, v
odnosu do prostora. Skozi zmožnost poseganja v tkivo stvarnosti in družbenih odnosov, te
osvetli in spreminja od znotraj.
Maranova dela, načrtovana kot minljiva, vsebujejo svoj lasten življenjski cikel, ki se zaveda
svoje minljivosti in tako tudi spomina. Ne aspirina po nesmrtnosti, temveč po vsakodnevnih,
nemih, interakcijah z naravo in ljudmi.
To je izziv za metodologije načrtovanja razvoja velikih območij, saj je načrtovalni proces
šibek in omogoča premagovanje težav, ki se pojavljajo zaradi množice negotovosti v procesu.
Participativni načrt razvoja Città del Parco (https://issuu.com/cittadelparco/docs/quarto_
paesaggio/1), ki je del Narodnega parka Ciliento, razume negotovosti in neznanke kot prednost.
Vsako delo odzivanja in dekodiranja narave v Città del Parco, programsko odpira nova omrežja
med ljudmi, eksperimentira z novimi načini sobivanja v krajini, ki tako postane laboratorij za
učenje.
Umetnik tako stoji v ozadju in le osvetljuje odnose med posamezniki, ki samostojno odkrivajo,
skozi proces dela, svoje odnose, želje in skupnost. Ta proces se najbolje odraža skozi konceptualno
obnovo jamske cerkve Santa Veneranda v kraju Caggiano (Cilento National Park), z namenom
novega razumevanj kraja, njegovega potenciala in človeških in naravnih omrežij, ki ga določajo.
(Re)programming Archaeology
Since 1999, the artist Ugo Marano, helped by locals, created of a series of wooden thrones,
Piazza dei Flauti on the highest peak of the Park Campania. So, in a place far away from the
city new paths and new meetings have become possible. Today, the work of Ugo Marano is
already archaeology, dissolved and metabolised in the territory from the rigors of winters.
This is constant search for an aesthetic of failure, in which the work becomes, by subtraction,
inescapable part of the landscape.
Here the artist, being in relationship with the space, express the metamorphosis potential of
cultural object, intended also and above all as a social process. His latent ability to intervene in
the fabric of reality and of human relations, to enlighten them and change them from within.
The work of Marano, in its obsolescence, plans its own life cycle, mindful of its initude, and
therefore its memory. It does not aspire to immortality, but to interact daily, silent, with
nature and man.
This means trying operational methodologies to question constantly planning models
usually used to think the large area development; introducing a weak planning process,
that is able to overcome dificulties due to the uncertainties of the “Città del Parco” is the
name of participatory planning project of the Cilento National Park (https://issuu.com/
cittadelparco/docs/quarto_paesaggio/1) processes, and do these uncertainties a plus. Each
work of listening and decoding of nature in Città del Parco, triggers, programmatically, new
human networks, experiments of a new ways of living in the territory, which becomes new
learning laboratories.
The artist stands in the background to illuminate the relationships of the individuals
discovering - through the realization of the work process - their intangible relationships,
their desire community, as happens in another fundamental laboratory of the Città del
Parco project: the conceptual restoration of the cave church of Santa Veneranda (in 2000)
in the town of Caggiano (Cilento National Park), , with the attempt so to get a new level of
recognition of the place, of human and ecological networksthat characterize it, its potential,
in the irst instance just to the locals.