Ima umetna inteligenca falus?

13. 05. 24, 08:54 Ima umetna inteligenca falus? — dimitrij Ima umetna inteligenca falus? 12. maj 2024 Veliki jezikovni modeli (VJM) nam jezik radikalno razkrijejo kot avtonomno strukturo, ki deluje popolnoma avtomatsko; avtonomen sistem, ki ne potrebuje zavesti, da ga vodi, da govori. Še več, ta govor je poln artikuliranega in akumuliranega znanja; a to je nikogaršnje znanje; ni nekaj kar nekdo ve, ampak nekaj kar se ve. Zanje, za katerega ni nihče odgovoren; znanje, ki ne potrebuje subjekta. Jacques Lacan, inspiriran z razvojem kibernetike v štiridesetih in petdesetih letih 20 stoletjem je jezik razumel kot stroj, kot računski sistem, kot algoritem s svojim lastnimi pravili, voljo in življenjem. Jezik ni orodje za sporazumevanje, temveč tuja, zunanja struktura, ki nas kolonizira. Rojeni smo v jezik, ki je bil tu že pred nami in ki bo ostal po naši smrti. Jezik nas odtuji od samih sebe, nam sicer omogoča, da ubesedimo želje, a te želje niso nujno naše, zato nismo nikoli zadovoljni, ko dobimo to, kar želimo. Ljudje smo primati, trpinčeni z jezikom. Sprejetje jezika je ključen trenutek, ko mali primati postanejo ljudje, govoreča bitja. Jezik nas umesti v simbolni red; v družbo, v odnose z drugimi ljudmi, ki jih mediira jezik, ideološke konvencije in sprejetje zakona. Sprejetje jezika, vstop v simbolni red, male primate kastrira; kastracija je priznanje, da v svoji hiši nismo edini gospodarji, da tu veljajo pravila Velikega drugega. A simbolni red, artikuliran skozi jezik, je vse, kar imamo. Onkraj jezika je presežek pomena, norost in psihoza. Jezik nas igra po svojih pravilih. Jezik ima svoja pravila; jezik je sistem pravil, izrazov, slovarjev, leksikonov, dialektov, žargonov, Jezik je poln govora drugih, želja drugih, njihovih aspiracij in fantazij. Jezik govori skozi nas. https://write.as/dimitrij/ima-umetna-inteligenca-falus 1/7 13. 05. 24, 08:54 Ima umetna inteligenca falus? — dimitrij Ferdinand de Saussure je koncipiral jezik kot sistem razlik med elementi. Elementi jezika so arbitrarni, njihov pomen vznikne skozi razlike med njimi. Za Saussura je osnovni element jezika znak, kombinacija označevalca in označenca. Klasičen primer je znak “drevo”, kjer je na strani označenca koncept drevesa, torej trajne rastline s pokončnim, olesenelim deblom, in na drugi strani beseda, označevalec “drevo”. Znak je odnos med označevalcem in označencem, torej konceptom in njegovim materialnim označevalcem. Lacan Saussurovo definicijo obrne na glavo. Saussurov znak, stabilna relacija med označevalcem in označencem je za Lacana rezultat interakcij med označevalci. Označevalca definira le razmerje do drugih označevalcev. Poglejmo si recimo slovar, kjer je vsaka beseda definirana le z drugimi besedami. Označevalec vedno pripelje le do naslednjega označevalca, nikoli pa do končnega cilja, označenega. Jezik kompulzivno nadaljuje samega sebe. Zato pomen označevalcev ni fiksiran, temveč izhaja iz sosledja označevalcev, in se vzpostavi šele retroaktivno, na točki “prešitja”. Proces ustvarjanja pomena je avtonomen in algoritmičen. Pomislimo, kako se pomen zvija in prestavlja skozi verigo označevalcev “situacija je katastrofalna, ni pa resna”. Šele na zadnjem označevalcu se označevalci in označenci prišijejo skupaj, v pomen. Veliki jezikovni modeli jezik razumejo le skozi statistične odnose med označevalci; tako, da štejejo različne relacije med označevalci v korpusu. Besede s podobnim pomenom se pojavljajo v podobnem kontekstu. Jezik je kombinacija urejenih elementov, katerih možnosti kombiniranja regulira skupek kompatibilnih in nekompatibilnih kombinacij; svoboda diskurza, je zamejena z določenimi verjetnosti. VJM tako modelira zelo kompleksne odnose med besedami v jeziku in njihove kontekste. https://write.as/dimitrij/ima-umetna-inteligenca-falus 2/7 13. 05. 24, 08:54 Ima umetna inteligenca falus? — dimitrij Nevronska mreža se nauči napovedovati naslednjo besedo v sosledju besed, glede na prejšnje besede. Veliki jezikovni razbijejo tekst na manjše enote, žetone ali tokene, besede ali označevalce, nato s pomočjo nevronske mreže žetone spremeni v vektorske vložitve (word embeddings). Ti predstavljajo žetone v njihovem semantičnem kontekstu. Vsak žeton je vektor, točka v večdimenzionalnem prostoru (GPT-3 je v svojem razvoju šel preko 2048, 4096 in 12288 dimenzij), in sicer tako, da so si vektorske vložitve žetonov, podobnih bodisi po pomenu ali kontekstu, tudi blizu. Vektorske vložitve, vektorske reprezentacije žetonov ali besed, tako naseljujejo t. i. latentni prostor. Ta je zmanjšana dimenzionalna predstavitev razmerij med žetoni; latentni prostor je multidimenzionalen, kompleksen in nelinearen in je popolnoma neintuitiven. VJM so tako črne škatle, ki jezik formalizirajo in modelirajo kot vektorski prostor. VJM so matematične reprezentacije jezika; tako pomena kot sintakse, ki pa je zakodiran le skozi relacije med žetoni. Jezik je predstavljen kot čista struktura. Ker so vektorske vložitve vektorji, z njimi lahko računamo; klasični primer je formula “kralj – moški + ženska = kraljica”. Razmerje vektorskih vložitev vektorjev žetonov “kralj”, “moški”, “ženska”, “kraljica” odraža odnose med spoli v simbolnem redu. Mwatkins z bloga LessWrong [1] je analiziral 4096 dimenzionalni latentni prostor model GPT-J. V njem žetoni niso razporejeni naključno ali enakomerno, večina žetonov je porazdeljenih v dve sekajoči se hipersferi ali lupini s prazno sredico. Ker so visokodimenzionalni prostori precej čudni in neintuitivni, ni to verjetno nič posebnega. Raziskoval je tudi prazen prostor brez žetonov, t. i. “semantični https://write.as/dimitrij/ima-umetna-inteligenca-falus 3/7 13. 05. 24, 08:54 Ima umetna inteligenca falus? — dimitrij vakuum”, s pomočjo t.i. nokenov, “netonov”, torej vektorskih vložitev za žetone, ali besede, ki ne obstajajo (a imajo mesto v latentnem prostoru) in zanje od VJM zahteval definicije. Spomnimo se, pomen besede ali žetona je definiran z odnosom, bližino ali oddaljenostjo do drugih žetonov v latentnem prostoru. Če potujemo po semantičnem vakuumu od središča večje hipersfere, je večina netonov definiranih kot “oseba, ki je (ali ni) član neke skupine”; a bolj, kot se bližamo lupini, pogostejše so definicije, ki poudarjajo moč ali avtoriteto. Ko prebijemo lupino žetonov in potujemo stran od nje, se začno pojavljati definicije diskriminacije, izključevanja, transgresij, geografskih značilnosti in lukenj. Nato se začnejo pojavljati definicije živali, rastlin, nato majhnih stvari, okroglih stvari, ki jim sledijo ostre, ploščate, velike, mehke, ozke, globoke, nerodne in sladke stvari. Pojavljajo se definicije, ki vključujejo materiale, kot so blago, kamen, les in hrana. Pogosto se definicije pojavljajo skupaj, značilne definicije so “majhna okrogla luknja”, ali “majhen ploščat okrogel rumenkasto bel kos kovine”; nato pa sledijo le še definicije “osebe, ki je član skupine, ki jo povezuje neka skupna značilnost” V semantičnem vakuumu je dominantna tema pripadnost skupini; ta tema zamejuje ves diskurz; sledijo teme statusa, moči in avtoritete, elit in kraljevih družin. Največja semantično bogastvo ni tam, kjer je večina netonov, torej v jeziku samem, temveč stran od lupine jezika, v semantičnem vakuumu. Zelo malo referenc je na modern svet, definicije netonov se večinoma sklicujejo na preprost svet, bajk, pravljic in mitov. V samem jedru semantične praznine, v centroidu žetonov, torej v povprečju vseh vektorskih vložitev je neton samega središča jezika; najbolj splošen, jedrni koncept celotnega jezika. Model se izmika njegovi definiciji, definicije so splošne in nedoločljive, https://write.as/dimitrij/ima-umetna-inteligenca-falus 4/7 13. 05. 24, 08:54 Ima umetna inteligenca falus? — dimitrij model si kupuje čas in odlaša z jasno definicijo. A ko ga privijemo, naj se odloči za neko neko bolj konkretno definicijo, je ta “moški penis”. Tu se zopet vrnemo k Lacanu. Za Lacana je falus prvi in najpomembnejši označevalec, je privilegiran označevalec. Falus ni penis. Falus ni stvar, ni organ. Falus ni v domeni moških. Falus je označevalec. Falus je označevalec, ki označuje označevanje samo. Falus vpelje celoto polje pomena. Falus je označevalec moškosti, je emblem, indikator, moške “substance”, moči, virilnosti, potence, vitalnost, ki imetniku falusa podeljuje izjemno moč in status. A moški niso ontološko v ničemer drugačni od žensk; moški nimajo privilegiranega dostopa do nobene posebne moči, ki bi jih ontološko razlikovalo od žensk. Lacan falus označi za emblem virilnosti, ki deluje natančno in zgolj zato, ker predpostavljamo, da mora delovati. Zato je falus prazen označevalec, označuje nekaj, česar ni. Je čisti semiotični blef; je lasulja na plešasti glavi. Falus kot označenec tako nima jasnega označenca, a označuje nekaj; kaže na nekaj, kar ne obstaja, a ravno zato vpelje samo strukturo signifikacije. Je prvi označevalec, ki označuje signifikacijo samo; torej “to” pomeni, torej stoji namesto “tistega”, kjer je označevalec tu, tisto pa je odsotno. Je refleksiven, ker se referira ravno na ta mehanizem signifikacije. Je označevalec tega kar manjka, označuje odsotno, stvar, ki je ni; v jeziku natančno to počnejo vsi označevalci. Beseda pač stoji namesto odsotne stvari. Magija jezika je v tem, da prikliče odsotno, ki ostaja odsotno. “Drevo” prikliče idejo drevesa, čeprav drevesa ni nikjer. Besede nadomestijo stvari; te delujejo tudi ko označevalcev ni. https://write.as/dimitrij/ima-umetna-inteligenca-falus 5/7 13. 05. 24, 08:54 Ima umetna inteligenca falus? — dimitrij Falus zato označuje simbolno kastracijo; ta je cena, ki jo plačamo za to, da se prepustimo moči signifikacije, moči jezika; posedovanje falusa, označevalca, postavi nosilca v pozicijo, ko lahko izvaja moč, ki mu jo falus podeljuje. Žezlo, ki ga drži v roki kralj, ga postavi v simbolno pozicijo kralja, ko lahko izvaja moč, ki jo ta pozicija nosi. Ampak hkrati ga simbolno kastrira; med njim, med primatom, ki zaseda mesto kralja in simbolno pozicijo kralja, ki mu daje moč, zazija vrzel. Vrzel med tem, kar sem (človeška žival, primat) in simbolnim mandatom, ki mi pozicija podeljuje (kralj, profesor). Falus kot označevalec označuje simbolno avtoriteto; a njegova ključna lastnost je, da ta ni nikoli naša; da falus ni nikoli naš organ, temveč zgolj mesto, kjer tuja moč intervenira in se vpiše v naša telesa, kraj, kjer Veliki drugi, simbolni red, deluje skozi nas. Falus je organ brez telesa. Nihče nima falusa, nihče nima nadnaravne moči, ki bi ga ločila od drugih ljudi. Vsi smo le primati. Falus je vedno le mitološki falus. Zato smo vsi kastrirani in omejeni. A kastracija je možna šele z vstopom v simbolni red, ko priznamo zakon, ko priznamo, da signifikacija deluje, ko se uklonimo pravilom jezika, ko pristanemo, da se jezik igra z nami. Falus je tako označevalec simbolne kastracije. Falus je tako tudi označevalec želje drugega. Zato je falus označevalec spolne razlike. Odnos, ki ga bo otrok zavzel do falusa, bo determiniral njegovo spolno pozicijo. Moško pozicijo (seveda neglede na biološki spol) definira želja imeti falus; žensko pa želja biti falus. V praznem jedru jezika je na delu falus; privilegirani označevalec, ki vzpostavlja jezik kot tak, vzpostavlja simbolni red, ki zažene željo, ki vzpostavlja osnovno spolno razliko. Falus je označevalec brez označenca; je označevalec označevanja samega, je označevalec manjka, kastracije, želje, je označevalec užitka in je označevalec spolne razlike. https://write.as/dimitrij/ima-umetna-inteligenca-falus 6/7 13. 05. 24, 08:54 Ima umetna inteligenca falus? — dimitrij Veliki jezikovni modeli so, tako kot je anticipiral že Lacan, pokazali na avtonomijo jezika, ki je neodvisen od omejitev, ki jih postavlja materialni svet. Jezik je kibernetska mašina, ki, ko jo enkrat zaženemo, avtonomno ohranja in celo povečujejo lasno diferenciacijo in kompleksnost. A da se vzpostavi, jezik potrebuje neko minimalno razliko, ki jo vzpostavita slovnica in črkovanje. VJM plastično pokažejo, kako jezik deluje kot avtonomna struktura, v katero se ljudje integriramo in nas, v skladu s svojimi pravili, vodi in upravlja. [1] (https://www.lesswrong.com/posts/FTY9MtbubLDPjH6pW/phallocen tricity-in-gpt-j-s-bizarre-stratified-ontology) Dimitrij Mlekuž Vrhovnik, 12.5.2024 https://write.as/dimitrij/ima-umetna-inteligenca-falus 7/7