Americii

95	2 8 25 32 18 8 2
Am 243,0614
Americii

Americii (Am — americium latinan kelel) om 95nz' himine element himižiden elementoiden periodižes tabludes, aktinoidoiden gruppaspäi (koumanz' grupp, seičemenz' period), vanhtunuden klassifikacijan mödhe sijazihe koumanden gruppan laptalagruppas (IIIB).

Ühthine ümbrikirjutand

Ei ole americijad londuses, se om ratud transplutonine element. Amerikaine Glenn Siborg-himik da hänen kollegad Berklin tedoiduzkeskusespäi saiba puhtast americijad ezmäižen kerdan Čikagon universitetan laboratorijas vl 1944. Element om nimitadud Amerik-kontinentan mödhe.

Americii da sen ühtnendad oma toksižed!

Fizižed ičendad

Americii om pehmed tagokaz radioaktivine hobedaižvauged metall. Kristalline segluz om kaksitadud geksagonaline, kändase kubižeks 1075 C° lämudel. Elementan α-čihodamine ozutase paštmižeks pimeduses.

Atommass — 243,0614. Ninevuz (normaližiš arvoimižiš) — 12 g/sm³. Suladandlämuz — 1449 K (1176 C°). Kehundlämuz — 2880 K (2607 C°, lugustusen mödhe).

Tetas 18 ratud radioaktivišt izotopad 229, 230 i 232..247 atommassanke i niiden kahesa izomärad. Kaikiš hätkembad izotopad oma ²⁴³Am (T_½=7370 vozid), ²⁴¹Am (432,2 vot) i ²⁴⁰Am (50,8 časud). Kaikiš hätkembad eläjad izomärad oma ^242m1Am 141 vot pol'čihodamižen pordonke, ^244mAm (T_½=26 minutad) i ^246m1Am (25 minutad). Izotopad hajetas α-čihodamižen (nomer 229), α- i β-čihodamižen kal't (izotopad 233, 235..240), americii-230 — β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 232 i 234 — α-, β-čihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, americii-241 — α-čihodamižen, harvoin klasterčihodamižen i südäitukun spontanižen jagamižen kal't, americii-243 — α-čihodamižen i harvoin südäitukun spontanižen jagamižen kal't, izotopad 242, 244..247 — β-čihodamižen kal't. Americii-229 kändase neptunijaks, americii-230 — plutonijaks i erazvuiččikš elementoikš, izotopad 232 i 234 — plutonijaks, neptunijaks i erasti erazvuiččikš elementoikš, izotopad 233, 235..240 — plutonijaks i neptunijaks, izotopad 241 i 243 — neptunijaks i harvoin erazvuiččikš elementoikš, izotop 242 i izomär 244m — kürijaks i plutonijaks, izotopad 244..247 — kürijaks.

Himižed ičendad

Metall om luja endištai, segoib muiktusiš hüvin. Muigotandmärad: +2..+7, kaikiš enamba levitadud om +3.

Muigotase hapanikal, americijan hapanduz(II) sädase sen mairhes, hapanduz(IV) — liigas:

{\mathsf {2Am+O_{2}\ {\xrightarrow {t}}\ 2AmO}}

{\mathsf {Am+O_{2}\ {\xrightarrow {t}}\ AmO_{2}}}

Reagiruib hulanke vedenke^[1]:

{\mathsf {2Am+6H_{2}O\ {\xrightarrow {}}\ 2Am(OH)_{3}\downarrow +3H_{2}\uparrow }}

Ičekeskentehmine mäneb vähäkoncentriruidud muiktusidenke, koumevalentižen americijad solad sädasoiš:

{\mathsf {2Am+6HCl\ {\xrightarrow {}}\ 2AmCl_{3}+3H_{2}\uparrow }}

{\mathsf {8Am+30HNO_{3}\ \xrightarrow {} \ 8Am(NO_{3})_{3}+3N_{2}O\uparrow +15H_{2}O}}

Kävutand

Americii-243 kävutadas tedos — radiohimižiš tedoidusiš i samha toižid transuranižid elementoid. Ottas kävutamižhe vähäradioaktivišt americii-241-izotopad tegimišton märičendladimiš i savun andimiš.

Kaik americii tehtas atomreaktoriš lujas penikaižin verdoin.

Homaičendad

↑ Химические свойства неорганических веществ (Anorganižiden substancijoiden himižed ičendad) / R. A. Lidinan redakcijan al. — Koumanz' pästand, kohetud. — M.: Himija, 2000. — 480 lp. — Lpp. 348−349. (ven.) ISBN 5-7245-1163-0.

Irdkosketused

Americii Vikiaitas

[1] Химические свойства неорганических веществ (Anorganižiden substancijoiden himižed ičendad) / R. A. Lidinan redakcijan al. — Koumanz' pästand, kohetud. — M.: Himija, 2000. — 480 lp. — Lpp. 348−349. (ven.) ISBN 5-7245-1163-0.

[1]