Valence
Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na novo upravno delitev Francije, zastareli. |
Valence | |
---|---|
44°55′57″N 4°53′27″E / 44.93250°N 4.89083°E | |
Država | Francija |
Regija | Auvergne-Rona-Alpe |
Departma | Drôme |
Okrožje | Valence |
Kanton | sedež štirih kantonov |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Valence - Sud Rhône-Alpes |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Alain Maurice (Socialistična stranka) |
Površina 1 | 36,69 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2022)[1] | 64.288 |
• Gostota | 1.800 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 26362 /26000 |
Nadmorska višina | 106–191 m (povp. 123 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Valence (antična Valentia, okcitansko Valença) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme. Leta 2008 je mesto imelo 64.484 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Daufineji v središču doline reke Rone, na njenem levem bregu, 6 km južno od izliva reke Isère vanjo.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Valence je sedež štirih kantonov:
- Kanton Valence-1 (del občine Valence - Grand Centre: 16.732 prebivalcev),
- Kanton Valence-2 (del občine Valence - Valence-Jug, Châteauvert: 14.865 prebivalcev),
- Kanton Valence-3 (del občine Valence - La Chamberlière, Polygone: 17.325 prebivalcev),
- Kanton Valence-4 (del občine Valence - Périphérie, Le Plan, Fontbarlettes: 15.338 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bourg-de-Péage, Bourg-lès-Valence, Chabeuil, Grand-Serre, Loriol-sur-Drôme, Portes-lès-Valence, Romans-sur-Isère-1/2, Saint-Donat-sur-l'Herbasse, Saint-Jean-en-Royans, Saint-Vallier in Tain-l'Hermitage z 279.345 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Valence je bil pred rimsko osvojitvijo glavno mesto plemena Segalaunov; pod cesarjem Oktavijanom je postal rimska kolonija, pod Valentinijanom I. pa pomembno mesto v pokrajini Viennensis Prima. Sedež škofije je postal verjetno že v 4. stoletju. Po vdorih in opustošenju s strani Alanov je prišel pod Burgunde, Franke, Saracene, vladarje Arlesa, nemške cesarje, valenške in toulouške grofe, kot tudi pod lastne škofe. Katedrala sv. Apolinarija, zgrajena konec 11. stoletja, je v času verskih vojn utrpela hude poškodbe. V 16. stoletju je Valence postal središče protestantizma v provinci Dauphiné, leta 1685 pa je s preklicom Nantskega edikta doživel hud udarec za industrijo, trgovino in prebivalstvo. Med francosko revolucijo je leta 1790 postal sedež novoustanovljenega departmaja Dróme.
Med letoma 1918 in 1921 so v kraju našli zatočišče Armenci, ki so pribežali iz Turčije pred pogromom; njihovi potomci danes predstavljajo dokaj številno skupnost v tem kraju. Med drugo svetovno vojno je Valence doživel več bombardiranj s strani ameriških zračnih sil.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Valence je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Katedrala Saint-Apollinaire de Valence, sedež škofije Valence. Katedrala je bila prenovljena v 11. stoletju v romanskem slogu, posvečena 1095 pod papežem Urbanom II. Med verskimi vojnami je bilka močno poškodovana, obnovljena v prvem desetletju 17. stoletja. V cerkvi se nahaja spomenik papeža Pija VI. ki je umrl v Valenci leta 1799.
- romanska cerkev Janeza Krstnika iz 11. in 12. stoletja,
- Maison du Drapier, trgovska hiša iz 13. stoletja,
- Maison des Têtes, gotsko-renesančni mestni dvorec iz prve polovice 16. stoletja,
- Pendentif, nagrobni spomenik, zgrajen sredi 16. stoletja v renesančnem slogu,
- Fontaine monumentale, vodnjak iz leta 1887
- mestni park Jouvet, Jean Perdrix z vodnim gradom, Marsova polja.
-
Katedrala sv. Apolinarija
-
Pendentif
-
Maison du Drapier
-
Maison des Têtes
-
Fontaine monumentale
-
Kiosk Peynet, Marsova polja
-
Park Jouvet
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Asti (Piemont, Italija),
- Batroun (Libanon),
- Biberach an der Riß (Baden-Württemberg, Nemčija),
- Clacton-on-Sea (Anglija, Združeno kraljestvo),
- Gedera (Izrael),
- Idževan (Armenija).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- Turizem Arhivirano 2005-01-03 na Wayback Machine.
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.