Pojdi na vsebino

Vadi-us-Salaam

Pokopališče Vadi-us-Salaam
وادي السلام (Dolina miru)
aeroposnetek večjega dela celotnega pokopališča
Podrobnosti
Lokacija
2894+CR4, Nadžaf, guvernat Nadžaf
DržavaIrak
Koordinati32°01′02″N 44°17′51″E / 32.01722°N 44.29750°E / 32.01722; 44.29750

Vadi-us-Salaam (arabsko ‏وادي السلام, latinizirano: Wādī s-Salām, arabska izgovorjava: [ˈwaːdi‿s.saˈlaːm], lit. 'Dolina miru') je islamsko pokopališče v svetem mestu Nadžaf, Irak. Je največje pokopališče na svetu.[1][2] Pokopališče pokriva 601,16 ha in vsebuje več kot 6 milijonov grobov.[3] Prav tako vsako leto privabi milijone romarjev.

Pokopališče je v bližini svetišča Alija ibn Abi Taliba, četrtega sunitskega kalifa, pa tudi prvega šiitskega imama. Tako mnogi šiiti v Iraku zahtevajo, da jih pokopljejo na tem pokopališču. Zaradi izboljšanih načinov prevoza so šiiti z vsega sveta pokopani (ali želijo biti) na pokopališču. Da bi bil pokopan na pokopališču, pa mora biti pokopan v eni od skupnih grobnic na pokopališču.[4]

Šiitske tradicije o pokopališču

[uredi | uredi kodo]
Svetišče, zgrajeno v spomin na 12. imama, znano kot Maqam al-Mahdi

Šiitska tradicija pravi, da je Abraham kupil zemljo v Vadi-us-Salaamu in da je Ali rekel, da je Vadi Al-Salaam del nebes. Šiiti tudi na splošno verjamejo, da ima Ali moč posredovati za pokojnike – zmanjšati njihovo trpljenje – med prehodom njihove duše iz posvetnega življenja in če bodo tam pokopani, bodo vstali od mrtvih na sodni dan z njihovim duhovnim vodjem.[5] Poleg tega se domneva, da sta po nekaterih pripovedih tukaj pokopana preroka Hud in Salih.

Šiite spodbujajo, naj pokopljejo svoje mrtve na tem mestu z verskimi edikti, širitev pokopališča pa je tudi posledica šiitizma, ki je »bolj permisiven odnos kot sunitizem glede komemoracije mrtvih in postavljanja mavzolejev.«[6]

Šiitski pogrebni rituali

[uredi | uredi kodo]

Verski obredi, ki se izvajajo v Vadi-us-Salaamu pred pokopom, vključujejo:

  • Umivanje telesa in povijanje na pokopališču
  • Izvajanje pogrebnih molitev v sosednjem Alijevem svetišču
  • Nošenje sveže zavitega trupla okoli svetišča, v dejanju, podobnem obredu tavaf, preden ga prepeljejo na pokopališče
  • Recitiranje nekaterih verzov iz Korana na pokopališču za pokojne[7]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Dnevni pokopi potekajo že več kot 1400 let in mesto je na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine.[8] Pokopi v Nadžafu so bili dokumentirani že v partskem in sasanidskem obdobju, starodavna mezopotamska mesta pa so pogosto imela podobna pokopališča, kjer je bilo kopičenje grobnic.[9]

Na pokopališču so med bitko za Nadžaf leta 2004 potekali hudi boji. Ocenjuje se, da je bilo med iraško vojno dnevno tam pokopanih okoli 200 do 250 trupel; vendar se je leta 2010 to število zmanjšalo na manj kot 100. Na pokopališču vsako leto pokopljejo približno 50.000 novih trupel z vsega sveta.[10] Ta številka je večja od približno 20.000 trupel, predvsem iz Irana, ki so jih vsako leto pokopali v začetku 20. stoletja. Večina iraških in veliko iranskih šiitov ima sorodnike pokopane na pokopališču.

Od leta 2014 – kar sovpada s konfliktom proti ISIS – so poročali, da pokopališč zmanjkuje, zaradi česar so jih mnoga ukradli, nezakonito preprodali ali improvizirali.[11] Po besedah enega grobarja: »Še nikoli nisem bil tako zaposlen. Niti po letu 2003 ali 2006 [na vrhuncu državljanske vojne v Iraku].«[12]

Pomembni spomeniki

[uredi | uredi kodo]

Grobnice velikih ajatol

[uredi | uredi kodo]

Na tem pokopališču je pokopan veliki ajatola Muhammad Baqir al-Sadr. Tam je pokopan tudi njegov naslednik Muhammad-Sadiq al-Sadr, njegov grob pa je ena najbolj obiskanih grobnic na pokopališču.[13]

Svetišče preroka Huda in Saliha

[uredi | uredi kodo]
Romarji so se zbrali pred svetiščem prerokov Hud in Salih

Prvič zgrajeno v 18. stoletju na zahtevo Moḥammada Mahdīja Baḥr al-ʿUlūma nad domnevnimi grobnicama Huda in Saliha na podlagi šiitskih pripovedi. Obnovljeno je bilo v letih 1918 do 1919, potem ko so ga Britanci leta 1917 oskrunili.[14] Popolna nova rekonstrukcija se je začela leta 2018.

Grob imama al-Mahdija

[uredi | uredi kodo]

Grob, posvečena imamu al-Mahdiju.

Grob imama Ja'farja al-Sadiqa

[uredi | uredi kodo]

Grob, posvečena Imamu Ja'farju al-Sadiqu.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Hala Mundhir Fattah; Frank Caso (2009). A brief history of Iraq. Infobase Publishing. str. 140. ISBN 978-0816057672. Arhivirano iz spletišča dne 1. januarja 2014. Pridobljeno 18. oktobra 2010.
  2. »The world's biggest cemetery«. BBC News (v britanski angleščini). 12. junij 2016. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 27. junija 2022.
  3. How Big is Wadi-Us-Salaam Cemetery? Arhivirano 2015-04-25 na Wayback Machine., washingtonmonthly.com.
  4. Qassem Fayyad (19. september 2012). »Wadi al-Salam: A Cemetery to Cleanse Sins«. Al-Akhbar English. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2018. Pridobljeno 29. marca 2015.
  5. Maria Abi-Habib (8. julij 2014). »In Iraq, War Strains World's Largest Cemetery«. The Wall Street Journal. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 30. marca 2015.
  6. Yasser Tabbaa; Sabrina Mervin (2014). Najaf, the Gate of wisdom. UNESCO. str. 162. ISBN 978-9231000287. Poleg V zgodovini sta vsaj dva glavna dejavnika, ki sta prispevala k širjenju pokopališč v okolici Najafa, še posebej v Wadi al-Salamu. Prvič, šiizem je glede komemoracije mrtvih in postavljanja mavzolejev razvil nekoliko bolj popustljiv odnos kot sunizem...
  7. George Farag (2007). Diaspora and Transitional Administration: Shiite Iraqi Diaspora and the Administration of Post-Saddam Hussein Iraq. str. 131–132. ISBN 978-0549410034.
  8. Centre, UNESCO World Heritage. »Wadi Al-Salam Cemetery in Najaf«. UNESCO World Heritage Centre (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2018. Pridobljeno 27. junija 2022.
  9. Yasser Tabbaa; Sabrina Mervin (2014). Najaf, the Gate of wisdom. UNESCO. str. 162. ISBN 978-9231000287. Such burial sites are quite common in ancient Mesopotamian cities, where the accumulation of tombs has created mounds on the outskirts of these early settlements
  10. »Wadi al-Salam: The world's largest cemetery«. Al Jazeera. 7. maj 2019. Arhivirano iz spletišča dne 10. julija 2020. Pridobljeno 30. julija 2020.
  11. UNESCOPRESS (19. november 2014). »A new UNESCO publication pays tribute to Iraqi cultural heritage«. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2015. Pridobljeno 30. marca 2015.
  12. »Islamic State: The pushback«. The Economist. 21. marec 2015. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2015. Pridobljeno 22. aprila 2015.
  13. Yasser Tabbaa; Sabrina Mervin (2014). Najaf, the Gate of wisdom. UNESCO. str. 180. ISBN 978-9231000287.
  14. Qa'idan, 'Atabat-i 'Aliyat-i 'Iraq, page 50

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]