Portal:Biologija/Ste vedeli (arhiv 2018)
Videz
Arhivi po letih
Arhiv podatkov iz razdelka »Ste vedeli?« Biološkega portala za leto 2018.
- ... da naj bi bila tisočletna vrtnica, ki se vzpenja na steno Hildesheimske stolnice najstarejša živa vrtnica na svetu (na sliki)?
- ... da dvoperjaničar običajno živi posamezno, redkeje v manjših skupinah v obrežnem fitalnem pasu trdega ali sekundarno trdega dna?
- ... da je ognjeni črv plenilec, ki pa se pogosto hrani tudi z mrhovino?
- ... da zaužitje plodov navadne trdoleske povzroči bruhanje, drisko, povišano telesno temperaturo, halucinacije, somnolenco, komo ali epileptične krče?
- ... da naj bi bila najstarejša vednozelena cipresa, ki se nahaja v Iranu, stara okoli 4.000 let?
- ... da segajo fosilni ostanki gorgonoglavcev (na sliki) v Miocen?
- ... da v delti Nila ne najdemo več nilskega krokodila?
- ... da se motena regulacija TNF povezuje tudi z drugimi boleznimi, na primer Alzheimerjevo?
- ... da se življenjski prostor dnevnega pavlinčka povečuje in vrsta ni ogrožena?
- ... da nova tehnika za urejanje genomov CRISPR/Cas9 temelji na elementih imunskega sistema prokariontov?
- ... da je sedempikčasta polonica (na sliki) najpogostejša evropska vrsta polonic?
- ... da se slovenska mikrobiologinja Nina Gunde Cimerman strokovno posveča zlasti raziskavam ekstremofilnih mikroskopskih gliv, ki uspevajo v zelo slanih in drugih ekstremnih okoljih?
- ... da stasiti kamenjak s pridom uporablja ribnike za gojenje krapov za razmnoževanje?
- ... da se gosenice slivarja prehranjujejo tudi na borovnicah?
- ... da je veliki vodomec redek in plašen predstavnik vodomcev, ki živi v južnem delu Vzhodne Azije?
- ... da je samica velikega zimskega pedica brez kril in spominja na pajka?
- ... da je leflunomid (na sliki) predzdravilo, ki ga telo pretvori v aktivni zaviralec imunskega sistema?
- ... da je znan samo en podatek o pojavljanju velike peščenke v Sloveniji?
- ... da lahko razpočni zlom vodi do hude poškodbe hrbtenjače?
- ... da si ličinke dimnikarskega žagovinarja pred zimo pripravijo bubilnico, v kateri poteka diapavza?
- ... da je samica velikega zimskega pedica brez kril in spominja na pajka?
- ... da je leflunomid (na sliki) predzdravilo, ki ga telo pretvori v aktivni zaviralec imunskega sistema?
- ... da je znan samo en podatek o pojavljanju velike peščenke v Sloveniji?
- ... da lahko razpočni zlom vodi do hude poškodbe hrbtenjače?
- ... da si ličinke dimnikarskega žagovinarja pred zimo pripravijo bubilnico, v kateri poteka diapavza?
- ... da se stenica storževa listonožka (na sliki) najraje prehranjuje s semeni borovk?
- ... da je navadni koščak ena najbolj ogroženih evropskih vrst rakov deseteronožcev?
- ... da je sinje modrače najlažje ločiti od podobnih vrst po tem, da so monotono modri in nimajo nobenih prepoznavnih znamenj?
- ... da je Félicette do zdaj edina mačka, ki je preživela polet v vesolje?
- ... da samci porodničarske krastače prenašajo mrest na sebi dokler se ne izležejo paglavci?
- ... da se stenica storževa listonožka (na sliki) najraje prehranjuje s semeni borovk?
- ... da je navadni koščak ena najbolj ogroženih evropskih vrst rakov deseteronožcev?
- ... da je sinje modrače najlažje ločiti od podobnih vrst po tem, da so monotono modri in nimajo nobenih prepoznavnih znamenj?
- ... da je Félicette do zdaj edina mačka, ki je preživela polet v vesolje?
- ... da samci porodničarske krastače prenašajo mrest na sebi dokler se ne izležejo paglavci?
- ... da se stenica storževa listonožka (na sliki) najraje prehranjuje s semeni borovk?
- ... da je navadni koščak ena najbolj ogroženih evropskih vrst rakov deseteronožcev?
- ... da je sinje modrače najlažje ločiti od podobnih vrst po tem, da so monotono modri in nimajo nobenih prepoznavnih znamenj?
- ... da je Félicette do zdaj edina mačka, ki je preživela polet v vesolje?
- ... da samci porodničarske krastače prenašajo mrest na sebi dokler se ne izležejo paglavci?
- ... da v Sloveniji živi naravni sovražnik invazivnega španskega lazarja (na sliki), a le v Prekmurju?
- ... da je med evropskimi golobi divja grlica edina, ki se seli na velike razdalje?
- ... da vloga alfafetoproteina, ki ga v velikih količinah proizvajajo jetra ploda, pri človeku še ni pojasnjena?
- ... da ima vrtna rovka običajno življenjsko dobo okrog 18 mesecev?
- ... da je Dolgo jezero na avstrijskem Koroškem znano med ribiči po ščukah in ploščičih?
- ... da v Sloveniji živi naravni sovražnik invazivnega španskega lazarja (na sliki), a le v Prekmurju?
- ... da je med evropskimi golobi divja grlica edina, ki se seli na velike razdalje?
- ... da vloga alfafetoproteina, ki ga v velikih količinah proizvajajo jetra ploda, pri človeku še ni pojasnjena?
- ... da ima vrtna rovka običajno življenjsko dobo okrog 18 mesecev?
- ... da je Dolgo jezero na avstrijskem Koroškem znano med ribiči po ščukah in ploščičih?
- ... da ima Petišovsko jezero (na sliki) na severovzhodu Slovenije velik pomen kot življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlin ter živali?
- ... da je hrošč navadni trdoglavec eden najpogostejših lesnih škodljivcev v človeških bivališčih,
- ... da je potrebušnična votlina največja s serozno tekočino zapolnjena telesna votlina v človeškem telesu?
- ... da se kačji pastir temni slaniščar pogosto klati na dolge razdalje, zato odrasle najdemo tudi daleč od vode?
- ... da je slonovina že od prazgodovine priljubljen material za rezljanje?
- ... da ima Petišovsko jezero (na sliki) na severovzhodu Slovenije velik pomen kot življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlin ter živali?
- ... da je hrošč navadni trdoglavec eden najpogostejših lesnih škodljivcev v človeških bivališčih,
- ... da je potrebušnična votlina največja s serozno tekočino zapolnjena telesna votlina v človeškem telesu?
- ... da se kačji pastir temni slaniščar pogosto klati na dolge razdalje, zato odrasle najdemo tudi daleč od vode?
- ... da je slonovina že od prazgodovine priljubljen material za rezljanje?
- ... da ima Petišovsko jezero (na sliki) na severovzhodu Slovenije velik pomen kot življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlin ter živali?
- ... da je hrošč navadni trdoglavec eden najpogostejših lesnih škodljivcev v človeških bivališčih,
- ... da je potrebušnična votlina največja s serozno tekočino zapolnjena telesna votlina v človeškem telesu?
- ... da se kačji pastir temni slaniščar pogosto klati na dolge razdalje, zato odrasle najdemo tudi daleč od vode?
- ... da je slonovina že od prazgodovine priljubljen material za rezljanje?
- ... da ima Petišovsko jezero (na sliki) na severovzhodu Slovenije velik pomen kot življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlin ter živali?
- ... da je hrošč navadni trdoglavec eden najpogostejših lesnih škodljivcev v človeških bivališčih,
- ... da je potrebušnična votlina največja s serozno tekočino zapolnjena telesna votlina v človeškem telesu?
- ... da se kačji pastir temni slaniščar pogosto klati na dolge razdalje, zato odrasle najdemo tudi daleč od vode?
- ... da je slonovina že od prazgodovine priljubljen material za rezljanje?
- ... da ima Petišovsko jezero (na sliki) na severovzhodu Slovenije velik pomen kot življenjski prostor vodnih in obvodnih rastlin ter živali?
- ... da je hrošč navadni trdoglavec eden najpogostejših lesnih škodljivcev v človeških bivališčih,
- ... da je potrebušnična votlina največja s serozno tekočino zapolnjena telesna votlina v človeškem telesu?
- ... da se kačji pastir temni slaniščar pogosto klati na dolge razdalje, zato odrasle najdemo tudi daleč od vode?
- ... da je slonovina že od prazgodovine priljubljen material za rezljanje?
- ... da se kovinski lesketnik (na sliki) na Balkanu pojavlja le ob visokogorskih jezerih?
- ... da mineralno kostno gostoto določamo posredno, z rentgenskim merjenjem optične gostote kosti?
- ... da je Giovanni Antonio Scopoli v svojem delu Entomologia Carniolica popisal 1153 vrst živali s Kranjskega,
- ... da je pri tukalicah na odročnih otokih z evolucijo večkrat neodvisno prišlo do izgube sposobnosti letenja?
- ... da je zbirka Fauna Europaea del standardne taksonomske hrbtenice za potrebe evropskih programov s področja varstva okolja, biotske raznovrstnosti ipd.?
- ... da se kovinski lesketnik (na sliki) na Balkanu pojavlja le ob visokogorskih jezerih?
- ... da mineralno kostno gostoto določamo posredno, z rentgenskim merjenjem optične gostote kosti?
- ... da je Giovanni Antonio Scopoli v svojem delu Entomologia Carniolica popisal 1153 vrst živali s Kranjskega,
- ... da je pri tukalicah na odročnih otokih z evolucijo večkrat neodvisno prišlo do izgube sposobnosti letenja?
- ... da je zbirka Fauna Europaea del standardne taksonomske hrbtenice za potrebe evropskih programov s področja varstva okolja, biotske raznovrstnosti ipd.?
- ... da je računski in strukturni biolog Andrej Šali (na sliki) eden od najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov?
- ... da imajo žolne ojačan rep za oporo pri plezanju po drevesih?
- ... da je bil do konca 20. stoletja znan en sam podatek o pojavljanju kačjega pastirja pasastega kamenjaka v Sloveniji,
- ... da imajo mnogi ploščci vpadljive vzorce po krilih in/ali živobarvne zadke?
- ... da je računski in strukturni biolog Andrej Šali (na sliki) eden od najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov?
- ... da imajo žolne ojačan rep za oporo pri plezanju po drevesih?
- ... da je bil do konca 20. stoletja znan en sam podatek o pojavljanju kačjega pastirja pasastega kamenjaka v Sloveniji,
- ... da imajo mnogi ploščci vpadljive vzorce po krilih in/ali živobarvne zadke?
- ... da je računski in strukturni biolog Andrej Šali (na sliki) eden od najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov?
- ... da imajo žolne ojačan rep za oporo pri plezanju po drevesih?
- ... da je bil do konca 20. stoletja znan en sam podatek o pojavljanju kačjega pastirja pasastega kamenjaka v Sloveniji,
- ... da imajo mnogi ploščci vpadljive vzorce po krilih in/ali živobarvne zadke?
- ... da organi v medenični votlini (na sliki medenica) soobstajajo v zelo zapolnjenem prostoru, zato nepravilnost enega od njih lahko vpliva na druge,
- ... da so biotremologijo, ki preučuje produkcijo, razširjanje in zaznavanje vibracij pri živalih ter vpliv vibracij na njihovo vedenje, tradicionalno obravnavali kot del bioakustike?
- ... da se lahko gosenice sadnega listnega duplinarja hranijo na več kot 20 vrstah dreves?
- ... da je brezova odpadljivka zajedavska goba, ki najpogosteje zajeda breze, včasih pa tudi bukve?
- ... da divji prednik navadnega fižola uspeva na območju Andov in v Mezoameriki?
- ... da organi v medenični votlini (na sliki medenica) soobstajajo v zelo zapolnjenem prostoru, zato nepravilnost enega od njih lahko vpliva na druge,
- ... da so biotremologijo, ki preučuje produkcijo, razširjanje in zaznavanje vibracij pri živalih ter vpliv vibracij na njihovo vedenje, tradicionalno obravnavali kot del bioakustike?
- ... da se lahko gosenice sadnega listnega duplinarja hranijo na več kot 20 vrstah dreves?
- ... da je brezova odpadljivka zajedavska goba, ki najpogosteje zajeda breze, včasih pa tudi bukve?
- ... da divji prednik navadnega fižola uspeva na območju Andov in v Mezoameriki?
- ... da so sovke (na sliki trsna sovka) večinoma sivkaste do rjave barve, tako odrasle kot tudi gosenice?
- ... da se pozimi na kitajskem jezeru Pojang zadržuje skoraj celotna preostala populacija skrajno ogroženega sibirskega žerjava?
- ... da fagociti proizvajajo velike količine superoksidov za pobijanje patogenov?
- ... da lahko ličinka kostanjevega semenarja več let preživi v stadiju bube?
- ... da so v Sloveniji leta 2017 opazili novo vrsto gozdnega škodljivca, azijskega ambrozijskega podlubnika?
- ... da so sovke (na sliki trsna sovka) večinoma sivkaste do rjave barve, tako odrasle kot tudi gosenice?
- ... da se pozimi na kitajskem jezeru Pojang zadržuje skoraj celotna preostala populacija skrajno ogroženega sibirskega žerjava?
- ... da fagociti proizvajajo velike količine superoksidov za pobijanje patogenov?
- ... da lahko ličinka kostanjevega semenarja več let preživi v stadiju bube?
- ... da so v Sloveniji leta 2017 opazili novo vrsto gozdnega škodljivca, azijskega ambrozijskega podlubnika?
- ... da se v slanih jezerih razvije edinstveno rastlinstvo, v nekaterih pa je koncentracija soli previsoka celo za slanuše (na sliki hiperslano jezero Mono)?
- ... da pravkar izlegle gosenice bukovega prelca agresivno branijo ostanke svojega jajčnega ovoja?
- ... da glikoprotein P črpa tuje snovi iz celice, kar lahko povzroči odpornost proti zdravilu?
- ... da lahko glavati ciplji dosežejo do metra telesne dolžine?
- ... da zanka nefrona deluje kot protitočni pomnoževalec pri koncentriranju seča?
- ... da se plodovi dišeče perle (na sliki) s kaveljčki dobro oprimejo živalske dlake?
- ... da je veliki topolov steklokrilec zelo podoben sršenu, a spada med metulje?
- ... da lahko čaplje enostavno prepoznamo po tem, da letijo z vratom, ukrivljenim v obliki črke S?
- ... da drevesni čmrlji uspevajo tudi na Islandiji?
- ... da imajo samci severnega kardinala z živahnejšo rdečo barvo perja večji paritveni uspeh?
- ... da se plodovi dišeče perle (na sliki) s kaveljčki dobro oprimejo živalske dlake?
- ... da je veliki topolov steklokrilec zelo podoben sršenu, a spada med metulje?
- ... da lahko čaplje enostavno prepoznamo po tem, da letijo z vratom, ukrivljenim v obliki črke S?
- ... da drevesni čmrlji uspevajo tudi na Islandiji?
- ... da imajo samci severnega kardinala z živahnejšo rdečo barvo perja večji paritveni uspeh?
- ... da lahko sunek, ki ga proizvede pegasti električni skat (na sliki), doseže napetost 200 voltov,
- ... da je Organizacija združenih narodov letos 20. maj na predlog Slovenije razglasila za svetovni dan čebel?
- ... da ima navadni lučnik diuretične lastnosti?
- ... da je pisana stenica polifagna, znana pa je predvsem kot občasen škodljivec na gojenih križnicah?
- ... da alternativne metode za napovedovanje toksičnosti med drugim vključujejo in vitro teste na celičnih linijah?
- ... da lahko sunek, ki ga proizvede pegasti električni skat (na sliki), doseže napetost 200 voltov,
- ... da je Organizacija združenih narodov letos 20. maj na predlog Slovenije razglasila za svetovni dan čebel?
- ... da ima navadni lučnik diuretične lastnosti?
- ... da je pisana stenica polifagna, znana pa je predvsem kot občasen škodljivec na gojenih križnicah?
- ... da alternativne metode za napovedovanje toksičnosti med drugim vključujejo in vitro teste na celičnih linijah?
- ... da lahko sunek, ki ga proizvede pegasti električni skat (na sliki), doseže napetost 200 voltov,
- ... da je Organizacija združenih narodov letos 20. maj na predlog Slovenije razglasila za svetovni dan čebel?
- ... da ima navadni lučnik diuretične lastnosti?
- ... da je pisana stenica polifagna, znana pa je predvsem kot občasen škodljivec na gojenih križnicah?
- ... da alternativne metode za napovedovanje toksičnosti med drugim vključujejo in vitro teste na celičnih linijah?
- ... da je rakar (na sliki) največji evropski predstavnik trstnic?
- ... da je mogoče bukovo kobilico prepoznati po izbuljenih temnordečih očeh?
- ... da je bil angleško-avstralski botanik David Goodall še kot stoletnik aktiven kot urednik serije znanstvenih monografij?
- ... da srebrni koreselj izvira iz Sibirije, danes pa je marsikje invaziven?
- ... da čebele dvobarvne dišavke delajo gnezda v praznih polžjih lupinah?
- ... da je rakar (na sliki) največji evropski predstavnik trstnic?
- ... da je mogoče bukovo kobilico prepoznati po izbuljenih temnordečih očeh?
- ... da je bil angleško-avstralski botanik David Goodall še kot stoletnik aktiven kot urednik serije znanstvenih monografij?
- ... da srebrni koreselj izvira iz Sibirije, danes pa je marsikje invaziven?
- ... da čebele dvobarvne dišavke delajo gnezda v praznih polžjih lupinah?
- ... da lahko prisotnost jesenovega krasnika v drevesnem sestoju zaznamo po izhodnih odprtinah z značilno obliko velike črke D (na sliki), skozi katere se pregrizejo na plano po preobrazbi?
- ... da rastline sintetizirajo furanokumarine za obrambo pred raznovrstnimi rastlinojedi, od žuželk do sesalcev?
- ... da so navadni govnači v Srednji Evropi pogosti povsod, kjer gojijo govedo in konje?
- ... da se gosenice metulja beluševega koreninarja prehranjujejo zlasti s poganjki belušev?
- ... da delavke gmajniške vozlaste mravlje (na sliki) prepoznajo gosenice velikega mravljiščarja za svoje in jih odnesejo v mravljišče, kjer pričnejo gosenice pleniti ličinke mravelj?
- ... da je pobudo za projekt Encyclopedia of Life, spletni popis vseh vrst organizmov, dal biolog E. O. Wilson?
- ... da so pajka viličastega baldahinarja v 1980. letih iz Evrope zanesli v Severno Ameriko, kjer se zaradi prilagodljivosti uspešno širi?
- ... da ima kozliček vrste Mesosa nebulosa črn skelet, ki pa je skoraj povsem poraščen z dlačicami sivih in rjavih odtenkov?
- ... da pik gozdnega ščipalca človeku ni nevaren?
- ... da ima zoprni kukmak (na sliki) nekoliko neprijeten vonj, okus pa je blag?
- ... da je samec navadnega križevca za kakšno tretjino manjši od samice?
- ... da delavke mravelj s stridulacijo rekrutirajo druge delavke za obsežnejša opravila?
- ... da ima Ormoško jezero velik regionalen pomen kot habitat za vodne ptice?
- ... da nokotini sivčki običajno počivajo na zemljenih ali peščenih tleh?
- ... da ima zoprni kukmak (na sliki) nekoliko neprijeten vonj, okus pa je blag?
- ... da je samec navadnega križevca za kakšno tretjino manjši od samice?
- ... da delavke mravelj s stridulacijo rekrutirajo druge delavke za obsežnejša opravila?
- ... da ima Ormoško jezero velik regionalen pomen kot habitat za vodne ptice?
- ... da nokotini sivčki običajno počivajo na zemljenih ali peščenih tleh?
- ... da ima spomladanska torilnica (na sliki) močno plazečo koreniko?
- ... da antiepileptik gabapentin deluje tako, da zavira vgrajevanje napetostnih kalcijevih kanalčkov tipa P in Q v plazmalemo?
- ... da med zgornjo votlo veno in desnim preddvorom ni zaklopk, zato se lahko pulzni val desnega preddvora in prekata širi tudi po venskem sistemu vse do notranje jugularne vene?
- ... da je acidotično dihanje pri sladkornih bolnikih mehanizem kompenzacije znižanega pH zunajcelične tekočine?
- ... da je za Slovenijo znana le peščica podatkov o pojavljanju hrošča ovratniškega plavača?
- ... da je pri požiranju (na posnetku) dejavnih 26 parov mišic in pet možganskih živcev?
- ... da tkivni inženiring uporablja žive celice kot gradbeni material?
- ... da spodnja votla vena prenaša deoksigenirano kri iz spodnje polovice telesa v desni srčni preddvor?
- ... da so hišice ameb v irskem visokem barju Bog of Allen uporabili za rekonstrukcijo podnebnih sprememb v holocenu?
- ... da je pri požiranju (na posnetku) dejavnih 26 parov mišic in pet možganskih živcev?
- ... da tkivni inženiring uporablja žive celice kot gradbeni material?
- ... da spodnja votla vena prenaša deoksigenirano kri iz spodnje polovice telesa v desni srčni preddvor?
- ... da so hišice ameb v irskem visokem barju Bog of Allen uporabili za rekonstrukcijo podnebnih sprememb v holocenu?
- ... da ciklosporin (na sliki) zmanjša izražanje vnetnih citokinov, s čimer zavira aktivnost limfocitov T in prek tega celotnega imunskega sistema?
- ... da v ohranjeni strugi Potočnikovega potoka na Kozjaku živijo med drugim tudi raki koščaki?
- ... da so resave umetne tvorbe, posledica delovanja človeka, ki je več stoletij izsekaval gozd?
- ... da ustne bakterije ne morejo presnavljati poliolov, zato kot sladila ne prispevajo k zobni gnilobi?
- ... da so za zimske olimpijske igre v Sočiju iz Italije uvozili grmičke navadnega pušpana, z njimi pa tudi pušpanovo veščo?
- ... da ciklosporin (na sliki) zmanjša izražanje vnetnih citokinov, s čimer zavira aktivnost limfocitov T in prek tega celotnega imunskega sistema?
- ... da v ohranjeni strugi Potočnikovega potoka na Kozjaku živijo med drugim tudi raki koščaki?
- ... da so resave umetne tvorbe, posledica delovanja človeka, ki je več stoletij izsekaval gozd?
- ... da ustne bakterije ne morejo presnavljati poliolov, zato kot sladila ne prispevajo k zobni gnilobi?
- ... da so za zimske olimpijske igre v Sočiju iz Italije uvozili grmičke navadnega pušpana, z njimi pa tudi pušpanovo veščo?
- ... da je krompirjeva plesen (na sliki) povzročila veliko lakoto na Irskem leta 1845?
- ... da je koruzni molj znan zlasti kot škodljivec skladiščenega žita, lahko pa napada tudi herbarijske rastline?
- ... da je rdeči dren odporen na mraz in v Sloveniji pogosto tvori gozdni rob?
- ... da v sušnem obdobku k jezeru Mweru migrira večji del favne velikih sesalcev iz bližnje in daljne okolice?
- ... da v Burrenu, ki obsega manj kot 0,5 % površine Irske, uspeva skoraj tričetrt rastlinstva Irske?
- ... da prašne oblake iz depresije Bodélé (na sliki), ki so glavni vir trdnih delcev v ozračju, v veliki meri sestavljajo skeleti luknjičark?
- ... da so invazivno muho vrste Hermetia illucens v Sloveniji prvič opazili leta 2009?
- ... da naj bi več kot polovica vrst žuželk predstavljala potencialne gostitelje za bakterije iz rodu Wolbachia?
- ... da je morska podgana zelo redka v severnem Jadranskem morju?
- ... da je malacidin nov razred antibiotikov, ki so ga odkrili z množičnim presejanjem vzorcev bakterij iz prsti z metagenomskim pristopom?
- ... da cvetovi velecvetne magnolije (na sliki) dosežejo do 30 cm premera?
- ... da imajo udavi še vidne ostanke zakrnelih zadnjih okončin?
- ... da so na gojenih sviloprejkah odkrili več vrst entomopatogenih bakterij, kot sta Bacillus thuringiensis in Beauveria bassiana, ki jih zdaj uporabljamo za biološki nadzor škodljivcev?
- ... da je bil na mestu Korejske ožine nekoč kopenski most, kar je omogočilo prehod številnih rastlin in živali s celine na Japonsko otočje?
- ... da lahko rdeča ptičja pršica brez hrane preživi do osem mesecev in ob odsotnosti ptičjih gostiteljev napade tudi sesalce, zato se je okužbe zelo težko znebiti?
- ... da je zgornja stran kril kleopatre (na sliki) živih barv, ko jih zloži pa spominja na list?
- ... da je bila mravlja vrste Camponotus tergestinus opisana po matici, nabrani blizu Lipice v jugozahodni Sloveniji?
- ... da je sadež panonskega gloga užiten tudi surov?
- ... da je gen, povezan z ljudstvom Džomon, v retrovirusu, ki povzroča levkemijo celic T, na podlagi česar sklepajo, da so njihovi potomci še vedno pogosti?
- ... da je zgornja stran kril kleopatre (na sliki) živih barv, ko jih zloži pa spominja na list?
- ... da je bila mravlja vrste Camponotus tergestinus opisana po matici, nabrani blizu Lipice v jugozahodni Sloveniji?
- ... da je sadež panonskega gloga užiten tudi surov?
- ... da je gen, povezan z ljudstvom Džomon, v retrovirusu, ki povzroča levkemijo celic T, na podlagi česar sklepajo, da so njihovi potomci še vedno pogosti?
- ... da je zgornja stran kril kleopatre (na sliki) živih barv, ko jih zloži pa spominja na list?
- ... da je bila mravlja vrste Camponotus tergestinus opisana po matici, nabrani blizu Lipice v jugozahodni Sloveniji?
- ... da je sadež panonskega gloga užiten tudi surov?
- ... da je gen, povezan z ljudstvom Džomon, v retrovirusu, ki povzroča levkemijo celic T, na podlagi česar sklepajo, da so njihovi potomci še vedno pogosti?
- ... da je navadna česnovka dobila ime po smrdljivi snovi, ki jo izloča, kadar se počuti ogroženo?
- ... da imajo sposobnost genetske transformacije po naravni poti le bakterije, umetno pa je možno transformirati tudi živali?
- ... da je bil atlantski jeseter včasih razširjen vzdolž obal po vsej Evropi, zdaj pa je skrajno ogrožen?
- ... da samica navadnega pupka vsako od več sto jajčec posebej zavije v list vodne rastline?
- ... da potočni škržek živi samo v zelo čistih vodotokih?
- ... da lahko obalne sekvoje (na sliki) dosežejo starost skoraj dva tisoč let,
- ... da črni zalubnik izvira iz Evrope in Azije, kasneje pa so ga s trgovanjem z lesom zanesli po vsem svetu?
- ... da se črnoglavi strnad v Sloveniji pojavlja kot poletni gost, gnezdi pa na Hrvaškem?
- ... da je zlata minica eden najpogostejših hroščev na Slovenskem?
- ... da je krilata trdoleska žaradi žive barve plodov in lepe obarvanosti listja v jeseni priljubljena kot okrasna rastlina?
- ... da so divji šrilanški sloni (na sliki) zdaj nekoliko manjše rasti kot pred stoletji, bržkone zaradi umetnega odbiranja za odstrel in udomačevanje?
- ... da je bikarbonat osrednji element sistema, ki daje telesu odpornost na spremembe pH tako v kisli kot bazični smeri?
- ... da Fleischmannov rebrinec uspeva samo še v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani?
- ... da je hrvaški zoolog Lazar Car podrobneje preučeval sistematiko ceponožnih rakov?
- ... da so vsi deli mlečkovke Hippomane mancinella izjemno strupeni za človeka?
- ... da so divji šrilanški sloni (na sliki) zdaj nekoliko manjše rasti kot pred stoletji, bržkone zaradi umetnega odbiranja za odstrel in udomačevanje?
- ... da je bikarbonat osrednji element sistema, ki daje telesu odpornost na spremembe pH tako v kisli kot bazični smeri?
- ... da Fleischmannov rebrinec uspeva samo še v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani?
- ... da je hrvaški zoolog Lazar Car podrobneje preučeval sistematiko ceponožnih rakov?
- ... da so vsi deli mlečkovke Hippomane mancinella izjemno strupeni za človeka?