PK/PKM (mitraljez)
Videz
PK/PKM | |
---|---|
Vrsta | univerzalni mitraljez |
Država izvora | Sovjetska zveza |
Zgodovina uporabe | |
V uporabi | 1961–danes |
Uporabniki | glej Uporabniki |
Vojne | vietnamska vojna sovjetsko-afganistanska vojna iransko-iraška vojna prva čečenska vojna druga čečenska vojna invazija na Afganistan 2001 iraška vojna |
Zgodovina izdelave | |
Konstruktor | Mihail Timofejevič Kalašnikov |
Leto zasnove | PK: 1961 PKM: 1969 |
Proizvajalec | Kalašnikov koncern in Degtyarev plant[d] |
V proizvodnji | PK: 1961–danes PKM: 1969–danes |
Različice | PK PKS PKT PKM PKMS |
Značilnosti | |
Teža | 8,8 kg + 4,5 kg trinožnik |
Dolžina | 1175 mm |
Dolžina cevi | 603 mm |
Naboj | 7,62x54 R |
Način delovanja | odvod smodniških plinov, vrtljivi zaklep |
Hitrost streljanja | 700 - 800 nab/min |
Učinkoviti domet | 1000 m |
Način polnjenja | 100 ali 250-naboji pasovi |
PK (rusko: Пулемёт Калашникова, prečrkovano kot Pulemjot Kalašnikova, ali "Kalašnikov mitraljez") je 7,62 mm univerzalni mitraljez, razvit v Sovjetski zvezi. V Rusiji in drugih deželah sveta ga izdelujejo še danes.
Prvotni PK mitraljez je bil uveden leta 1961, nato pa je leta 1969 v uporabo prišla izboljšana različica PKM. Ta naj bi zamenjal starejše mitraljeze SGM in RP-46. PKM je še vedno v uporabi v pehotnih enotah v oboroženih silah Rusije. PK je bil namenjen tudi za izvoz in se še danes licenčno proizvaja in uporablja v številnih drugih državah.
Uporabniki
[uredi | uredi kodo]- Armenija
- Azerbajdžan
- Belorusija
- Bosna in Hercegovina
- Črna gora
- Estonija
- Gruzija
- Hrvaška
- Jugoslavija: Zastava M84
- Kazahstan
- Kirgizistan
- Kosovo
- Latvija
- Litva
- Makedonija
- Moldavija
- Rusija
- Slovenija[navedi vir]
- Sovjetska zveza
- Srbija
- Tadžikistan
- Turkmenistan
- Ukrajina
- Uzbekistan
- Vietnam[1][2]
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
PKS
-
PKT
-
PKM
-
PKMS
-
Jugoslovanska različica Zastava M84
-
Poljska različica UKM-2000
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ »NVA«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2012. Pridobljeno 13. novembra 2014.
- ↑ http://soha.vn/quan-su/viet-nam-san-xuat-thanh-cong-sung-may-pkms-hien-dai-20150429110834547.htm