Natrijev selenit
Identifikatorji | |
---|---|
3D model (JSmol)
|
|
ChEBI | |
ChEMBL | |
ChemSpider | |
ECHA InfoCard | 100.030.230 |
EC število |
|
PubChem CID
|
|
RTECS število |
|
UNII | |
UN število | 2630 |
CompTox Dashboard (EPA)
|
|
| |
| |
Lastnosti | |
Na2O3Se | |
Molska masa | 172,95 g·mol−1 |
Videz | brezbarvna trdnina |
Gostota | 3,1 g/cm3 |
Tališče | pri 710 °C razpade |
85 g/100 mL (20 °C) | |
Topnost | netopen v etanolu |
Struktura | |
Kristalna struktura | tetragonalna |
Nevarnosti | |
EU klasifikacija (DSD) (zastarelo)
|
zelo strupeno (T+) okolju nevarno (N) |
R-stavki (zastarelo) | R23, R28, R31, R43, R51/53 |
S-stavki (zastarelo) | (S1/2), S28, S36/37, (S45), (S61) |
NFPA 704 (diamant ognja) | |
Sorodne snovi | |
Sorodne snovi | natrijev sulfit natrijev selenat natrijev selenid |
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa). | |
Sklici infopolja | |
Natrijev selenit je anorganska spojina s formulo Na2SeO3. Je brezbarvna trdnina. Pentahidrat (Na2SeO3•5H2O) je najpogostejša selenova vodotopna spojina.
Priprava in osnovne reakcije
[uredi | uredi kodo]Natrijev selenit se običajno pripravlja z reakcijo selenovega dioksida z natrijevim hidroksidom:[1]
- SeO2 + 2NaOH → Na2SeO3 + H2O
Iz vode izkristalizira kot pentahidrat, ki po segrevanju na 40 °C. preide v brezvodno sol.
Natrijev selenit se obnaša podobno kot sorodni natrijev sulfit. Anion SeO2−
3 ima obliko tristrane piramide.[2] Z oksidacijo preide v natrijev selenat.
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Natrijev selenit in sorodna barijev in cinkov selenit se uporablja predvsem v proizvodnji brezbarvnega stekla, ker z rožnato barvo izniči zeleno barvo, ki jo povzročajo železove nečistoče.[3]
Selen je esencialni element, zato je natrijev selenit sestavina nekaterih prehranskih dopolnil.
Varnost
[uredi | uredi kodo]Selen v večjih odmerkih je strupen. Kronični toksični odmerek za človeka je približno 2,4 do 3 miligrame na dan.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ F. Féher (1963). Sodium Selenite. Handbook of Preparative Inorganic Chemistry. 2. izdaja. Academic Press, NY. 1. del, str. 432.
- ↑ M.S. Wickleder (2002). Sodium selenite, Na2SeO3. Acta Crystallographica (Section E Structure Reports Online) 58 (11): i103–i104. doi:10.1107/S1600536802019384. ISSN 1600-5368.
- ↑ B.E. Langner (2002). Selenium and Selenium Compounds. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry. Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a23_525.