Luvijščina

Luvijščina
Luvijščina
luwili
	Luvijski hieroglif
Materni jezik	Hetitski imperij, Arzawa, neo-hetitska kraljestva
Področje	Anatolija, severna Sirija
Izumrl	okoli 600 pr. n. št.
Jezikovna družina	indoevropski anatolski Luwic luvijščina; ; ;
Jezikovne oznake
ISO 639-3	Oba:; xlu – klinopisna luvijščina; hlu – hieroglifna luvijščina
Seznam Linguist	xlu klinopisna luvijščina
	hlu hieroglifna luvijščina
Glottolog	luvi1235
	Govorna področja luvijščine (po Melchert 2003)
	Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Luvijščina je izumrl anatolski jezik. Deli se na klinopisno luvijščino in hieroglifno luvijščino. K njej napotujejo tudi asirski teksti. Ohranjeni so luvijski napisi iz okoli 1600 pr. n. št. Iz nje naj bi izhajali nekateri kasnejši anatolski jeziki (likijski in milijski).

Sklici

Viri

Melchert, H. Craig (ed). The Luwians. Boston: Brill Academic Publishers, 2003. ISBN 90-04-13009-8.

Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.