Pojdi na vsebino

Krom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Krom, 24Cr
Krom
Izgovarjava
Videzkovinski kot srebro
Standardna atomska teža Ar, std(Cr)51,9961(6)[1]
Krom v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Cr

Mo
vanadijkrommangan
Vrstno število (Z)24
Skupinaskupina 6
Periodaperioda 4
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Ar] 3d5 4s1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 13, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče1907 °C
Vrelišče2671 °C
Gostota (blizu s.t.)7,19 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)6,3 g/cm3
Talilna toplota21,0 kJ/mol
Izparilna toplota347 kJ/mol
Toplotna kapaciteta23,35 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.383 1.534 1.718 1.950 2.260 2.669
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−4, −2, −1, 0, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (odvisno od oksidacijskega stanja, kisel, bazni ali amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,66
Ionizacijske energije
  • 1.: 652,9 kJ/mol
  • 2.: 1590,6 kJ/mol
  • 3.: 2987 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 128 pm
Kovalentni polmer139±5 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte kroma
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturatelesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za krom
Hitrost zvoka tanka palica5940 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek4,9 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost93,9 W/(m⋅K)
Električna upornost125 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevantiferomagnetik (natančneje: SDW)[2]
Magnetna susceptibilnost+280,0·10−6 cm3/mol (273 K)[3]
Youngov modul279 GPa
Strižni modul115 GPa
Stisljivostni modul160 GPa
Poissonovo razmerje0,21
Mohsova trdota8,5
Trdota po Vickersu1060 MPa
Trdota po Brinellu687–6500 MPa
Številka CAS7440-47-3
Zgodovina
Odkritje in prva izolacijaLouis Nicolas Vauquelin (1794, 1797)
Najpomembnejši izotopi kroma
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
50Cr 4,345% stabilen
51Cr sint. 27,7025 d ε 51V
γ
52Cr 83,789% stabilen
53Cr 9,501% stabilen
54Cr 2,365% stabilen
Kategorija Kategorija: Krom
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu. Je jekleno-siva, sijoča in trdna kovina, ki jo je moč izjemno poleščiti in se težko spaja ter je odporna proti koroziji in potemnitvi.

Najpogostejša oksidacijska stanja kroma so +2, +3, in +6, kjer je +3 najstabilnejše. Relativno redkejša sta +4 in +5. Spojine kroma z oksidacijskim stanjem 6 so močni oksidanti.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • krom v periodnem sistemu video posnetkov (Univerza v Nottinghamu)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Fawcett, Eric (1988). »Spin-density-wave antiferromagnetism in chromium«. Reviews of Modern Physics. 60: 209. Bibcode:1988RvMP...60..209F. doi:10.1103/RevModPhys.60.209.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]