Kazolit
| Kazolit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: otočni silikati |
| Kemijska formula | Pb(UO2)SiO4 • H2O |
| Strunzova klasifikacija | 09.AK.15 |
| Klasifikacija DANA | 53.03.01.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina P 21/a |
| Osnovna celica | a = 13,31 Å, b = 7,02 Å, c = 6,72 Å, Z = 4, β= 104.7°, V = 607,34 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 587,33 g/mol |
| Barva | Zelena, sivo zelena, rumena, rumeno rjava, rdečkasto oranžna |
| Kristalni habit | Vlaknat, žarkast, prizmatičen |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Razkolnost | Popolna po {001}, dobra po {100} in {010} |
| Lom | Neraven |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 4 - 5 |
| Sijaj | Smolast, masten |
| Barva črte | Svetlo rjavkasto rumena |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 5,96 – 6,5 g/cm3, povprečna: 6,23 g/cm3, izračunana: 6,42 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,89, nβ =1,91, nγ = 1,95 |
| Dvolomnost | δ =0,0600 |
| Pleohroizem | Šibek |
| Kot 2V | Izračunan: 72º, izmerjen 43º |
| Disperzija | Močna |
| Najpogostejše nečistoče | As, P, Ba, Fe, Mg, Ca |
| Radioaktivnost | Zelo radioaktiven, 72,544 kBq/g |
| Sklici | [1][2] |
Kazolit je svinčev uranil silikat monohidrat s kemijsko formulo Pb(UO2)SiO4 • H2O, ki je nastal z oksidacijo uraninita (UO2). Ime je dobil po svojem tipskem nahajališču Kasolo v Katangi (Demokratična republika Kongo).[1]
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Kazolit je zelo redek mineral. Njegova najbolj znana nahajališča so v Demokratični republiki Kongo, Namibiji, Norveški, Švedski, Nemčiji (Bavarska), Češki, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji (Cornwall), Portugalski, Ruski federaciji, Indiji, ZDA in Avstraliji.