Pojdi na vsebino

Govnarji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Govnarji
pisani govnar
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Glive
Oddelek: Prostotrosnice
Razred: Listarice
Red: Listarji
Družina: Galeropsidaceae
Rod: Panaeolus
(Fries) Quél.
Tipska vrsta
pisani govnar (Panaeolus papilionaceus)
(Bull.) Quél. 1872
Sinonimi[1]
  • Campanularius Roussel (1806)
  • Agaricus trF. Coprinarius Fr. (1821)
  • Coprinarius (Fr.) P.Kumm. (1871)
  • Anellaria P.Karst. (1879)
  • Chalymmota P.Karst. (1879)
  • Copelandia Bres. (1912)

Govnarji (Panaeolus) so rod majhnih saprofitnih gliv prostotrosnic z lističi in črnimi trosi. Beseda panaeolus izhaja iz grščine in pomeni raznobarven, kar se nanaša na lisaste lističe zaradi neenakomernega dozorevanja trosov.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Kot nam pove že njihovo slovensko ime, Govnarji uspevajo direktno na živalskem gnoju ter na dobro pognojenih travnikih in so razmeroma pogosta goba kulturne krajine.

Njihovi lističi se ne utekočinijo, kot pri podobnih rodovih tintovcev (Coprinellus) in tintovk (Coprinopsis). Zamenjamo jih lahko tudi za črnivke (Psathyrella), ki pa ponavadi rastejo na lesu ali na zemlji v kateri je dosti lesnih ostankov in imajo krhke, lomljive bete.

Lističi govnarjev so črni ali sivi in so lisasti oziroma pikčasti zaradi tega, ker temni trosi ne dozorevajo istočasno. Trosi so črni in gladki.[2]

Bližnje sorodnice govnarke (Panaeolina) imajo ravno tako lisaste lističe, ki pa so temno rjavi namesto črni in imajo ornamentirane trose. Ta rod nekateri smartrajo za del rodu govnarjev Panaeolus.[3]

Uporabnost (Strupenost)

[uredi | uredi kodo]

Govnarji se ne uporabljajo v običajni prehrani, se pa nekateri uporabljajo zaradi svojih psihoaktivnih učinkov. Trinajst vrst govnarjev vsebuje halucinogen psilocibin[4] vključno z modrikastim govnarjem (Panaeolus cyanescens) in opasanim govnarjem (Panaeolus cinctulus).

Vsi člani tega rodu vsebujejo derivate serotonina.[5]

Seznam govnarjev Slovenije[6]

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Panaeolus (Fr.) Quél. 1872, MycoBank. International Mycological Association, pridobljeno 25. marca 2012
  2. Meinhard Moser, translated by Simon Plant: Keys to Agarics and Boleti (Roger Phillips 1983) ISBN 0-9508486-0-3
  3. Mushroom expert page on Panaeolus foenisecii gives further references using both naming choices.
  4. Guzmán, Gastón; Allen, John W.; Gartz, Jochen (1998), A Worldwide Geographical Distribution of the Neurotropic Fungi, An Analysis and Discussion (PDF), Annali del Museo Civico di Rovereto, zv. 14, Museo Civico di Rovereto, str. 189–280, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. junija 2010, pridobljeno 25. januarja 2007
  5. Paul Stamets (1996), »8«, Psilocybin Mushrooms of the World, Ten Speed Press, str. 245
  6. Seznam gliv Slovenije. Mikološka zveza Slovenije. 2022. COBISS 130237443. ISBN 978-961-90647-2-6.