Pojdi na vsebino

Galenit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Galenit
Galenit
Splošno
KategorijaII. razred - Sulfidi
Kemijska formulaSvinčev sulfid (PbS)
Strunzova klasifikacijaII/C.15-40
Klasifikacija DANA2.8.1.1
Kristalna simetrija2/m 3 2/m
Lastnosti
BarvaSvinčeno siv, srebrnkast
Kristalni habitKocke in oktaedri, ploščati, včasih skeletni kristali
Kristalni sistemKubični, Pearsonova oznaka cF8, prostorska skupina Fm-3m, št. 225
DvojčičenjeKontaktno in prepleteno
RazkolnostZelo popolna po ravninah {100}, {010} in {001}
LomPodškoljkast
Trdota2,5 - 2,75
SijajKovinski
Barva črteSvinčeno siva
ProzornostNeprozoren
Specifična teža7,2 - 7,6
Taljivost2
Sklici[1][2]

Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II. razred med sulfide.

Je svinčeno siv in močnega kovinskega sijaja. Na zraku oksidira in postane moten.

Sestava minerala

[uredi | uredi kodo]

Kemično je skoraj čisti svinčev sulfid z malenkostno primesjo srebra (do 3 %). Čist galenit vsebuje 86,6 % svinca in 13,4 % žvepla, po navadi ima tudi primesi.

Nahajališča

[uredi | uredi kodo]
Galenit iz rudnika Mežica

Galenit je poleg sfalerita poglavitni mineral v Mežici, kjer so rudo kopali že Rimljani, pomemben je bil tudi rudnik v Litiji, ki so ga zaprli v 50. letih, ter najdišča v Knapovžah, Plešah, Remšniku in Okoški gori.

Po svetu najdemo galenit na Kosovu (Rudnik Trepča), v Nemčiji (Mechernich - Eifel, Altenberg - Aachen, Bensberg - Köln, Andreasberg, Han, Freiberg, Erzgebirge), v Avstriji (Pliberk), Italiji (Rabelj, Salafossa, Gorno, Dossena, Sardinija), Španiji (Cabo de Gata in Almeria); Veliki Britaniji (Cumberland); Franciji (Sainte-Marie-aux-Mines), na Slovaškem (Banská Štiavnica), Češkem (Přibram), v Romuniji (Cavnic in Rodna), Bolgariji (Asenovgrad, Madam), v Rusiji (Dalnjegorsk), ZDA ( Joplin v Missouriju, Kansas, Leadville, Aspen, Georgetown, San Juan v Koloradu, Coeur d'Alene v Idahu, Kalifornija), Mehiki (Santa Eulalia) in Avstraliji (Broken Hill).

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

Galenit je glavna ruda za pridobivanje svinca, po navadi pa iz njega kot stranski produkt pridobivajo tudi srebro. Včasih so galenitne kristale uporabljali v radijski tehniki.

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • S. Grafenauer, J. Duhovnik. (1977). Sistematska mineralogija, Ljubljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, str. 53-54. (COBISS)
  • M. F. Altaba, A. S. M. Arribas, G. Tanelli. (1997). Geologija, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 14. (COBISS)
  • Več avtorjev. (2007). Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije, (COBISS)
  • Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.