Pojdi na vsebino

Franz Xaver von Wulfen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franz Xaver von Wulfen
Portret
Rojstvo5. november 1728({{padleft:1728|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2]
Beograd
Smrt16. marec 1805({{padleft:1805|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1] (76 let)
Celovec
BivališčeHabsburška monarhija
Narodnostavstrijska
Področjabotanika
Alma materjezuitski kolegiji v Györu, Dunaju in Gradcu
Podpis

Baron Franz Xaver von Wulfen, avstrijski jezuit, botanik in mineralog, * 5. november 1728, Beograd, † 16. marec 1805, Celovec, Avstrijsko cesarstvo.

Wulfen je bil med vodilnimi botaniki in član več znanstvenih akademij v obdobju po Linneju proti koncu 18. stoletja. Glavno področje njegovega delovanja je bilo raziskovanje flore v Vzhodnih Alpah.

Zaradi njegovega prispevka k botaniki so ga nazivali tudi kot: koroški Haller, koroški Linne, naš drugi Linne, Plinius Koroške,...

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v Beogradu, kjer je bil nastanjen njegov oče, Christian Friedrich Wulfen, častnik v avstrijski vojski.

Po študiju v Košicah na Slovaškem je 14. oktobra 1745 vstopil v noviciat pri Družbi Jezusovi (Jezuitih). V skladu s jezuitsko tradicijo se je izobraževal v jezuitskih kolegijih (Györ, Dunaj, Gradec).

Svojo učiteljsko pot je pričel leta 1755 na Jezuitskem kolegiju v Gorici, kjer je poučeval gramatiko. Že naslednje leto se je preselil na Terezijansko vojaško akademijo, kjer je isto poučeval gramatiko. Leta 1761 se je vrnil v Gorico in predaval matematiko; zopet je ostal le eno leto, saj je bil premeščen v Ljubljano, kjer je sprva poučeval logiko in metafiziko, leta 1763 pa je poučeval Newtonovo fiziko. Leta 1764 je bil premeščen v Celovec; tu je to leto poučeval fiziko, v letih 1765-1766 matematiko, med letoma 1767 in 1768 pa celoten predmetnik (studia superioria). Leta 1769 je prenehal poučevati.

Leta 1750 se je navdušil za botaniko in se pričel samostojno izobraževati (študiral je Linnejeva dela). Odkril je mnogo novih rastlinskih vrst, po njem imenovanih wulfenii. Po njem je poimenovan tudi rod rastlin Wulfenia in Wulfenov jeglič (Primula wulfeniana). Poleg tega je deloval tudi na področju mineralogije, kjer je imel bogato zbirko mineralov. Po njem je tako poimenovan mineral vulfenit (svinčena ruda).

Odkritja

[uredi | uredi kodo]

Delo

[uredi | uredi kodo]
  • Plantae rariores carinthiacae. V: Miscellanea austriaca ad botanicam, chemiam et historiam naturalem spectantia, vol. I (1778) str. 147-163 in vol. II (1781) str. 25-183
  • Abhandlung vom Kärntner Bleispate, 1785
  • Plantae rariores carinthiacae. V: Collectanea as botanicam, chemiam et historiam naturalem, vol. I (1786) str. 186-364, vol. II (1788) str. 112-234, vol. III (1789) str. 3-166, vol. IV (1790) str. 227-348
  • Descriptiones Quorumdam Capensium Insectorum, 1786
  • Plantae rariores descriptae, 1803
  • Cryptogama aquatica, 1803
  • Flora Norica phanerogama, 1858
Standardna avtorska okrajšava Wulfen se uporablja za označevanje te osebe kot avtorja pri navajanju botaničnega imena.[3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 Record #117388661 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ Dr. Constant v. Wurzbach Wulfen, Franz Xaver Freiherr // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 58. — S. 265.
  3. ↑ IPNI.  Wulfen.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Nada Praprotnik in Tone Wraber: Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k poznavanju semenk Slovenije, v Jezuitski kolegij v Ljubljani. Ljubljana, 1998; str. 111-122.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Franz Xaver von Wulfen.
Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Franz_Xaver_von_Wulfen&oldid=5554707«