Pojdi na vsebino

Curtea de Argeș

Curtea de Argeș
Mesto
Samostan Curtea de Argeș
Samostan Curtea de Argeș
Grb Curtea de Argeș
Grb
Curtea de Argeș se nahaja v Romunija
Curtea de Argeș
Curtea de Argeș
Lega Curtee de Argeș v Romuniji
Koordinati: 45°08′21″N 24°40′45″E / 45.13917°N 24.67917°E / 45.13917; 24.67917
Država Romunija
Občina Curtea de Argeș
Upravljanje
 • županConstantin Panțurescu[d][3]
Nadm. višina
417 m
Prebivalstvo
 • Skupno27.359 (2.011)[1][2]
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštna številka
115 300[4]
Spletna stranwww.primariacurteadearges.ro

Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ime Curtea de Argeș, ki pomeni Dvor nad reko Argeș, je nastalo v času, ko je bilo mesto prestolnica kneževine Vlaške. Nekateri zgodovinarji reko Argeș enačijo z antično reko Ordessos, čeprav je to malo verjetno.[5] V najstarejših slovanskih dokumentih se imenuje Arghiș, kar namiguje na kumansko ali pečeneško etimologijo, v kateri koren arghiš pomeni planoto ali vzpetino.[5] Izvirno ime mesta je bilo Argeș, ki se je kasneje preneslo tudi za reko.[5]

Prestolnica Vlaške

[uredi | uredi kodo]

Curtea de Argeș, eno od najstarejšim mest v Vlaški, je bil sprva prestolnica majhne lokalne države, iz katere se je začelo združevanje vlaških pokrajin južno od Karpatov.[5] Najstarejši arheološki dokazi, da je bil Argeș sedež kakšnega vladarja, so iz 13. stoletja.[5]

Mesto Câmpulung je bilo sedež vlaškega vojvode Basaraba I., ki je prvič omenjen v dokumentu iz leta 1324, napisanem na ogrskem dvoru. Naslednje leto je med državama nastal konflikt, ki se je končal leta 1330 s pohodom Karla I. Ogrskega proti »nezvestemu« Basarabu I. in opustošenjem argeške trdnjave.[6]

Vlaško izročilo in kronike se razlikujejo od ogrskih dokumentov: Basaraba ne omenjajo in namesto tega trdijo, da je Argeș leta 1290 ustanovil Radu Negru, ki je prišel čez Karpate in ustanovil Curtea de Argeș in Câmpulung.[6]

Kot prvo prestolnico Vlaške se včasih omenja tudi Câmpulung, medtem ko vlaške kronike kot prestolnico omenjajo izključno Curtea de Argeș. Trditev podpirajo ogrski dokumenti, ki omenjajo, da je Karel I. napadel trdnjavo v Argeșu in ne v Câmpulungu.[6]

V prvih desetletjih 14. stoletja se je pod pokroviteljstvom transilvanskega katoliškega škofa v Argeșu naselila skupina katoliških Sasov. Leta 1381 je takrat edina katoliška škofija v Vlaški prišla pod oblast ogrske nadškofije v Kalocsi. V 17. stoletju se je zaradi zmanjšanja števila lokalnih katoliških vernikov škofija preselila v Bacău.[7]

Po letu 1340 je bil v Argeșu zgrajen nov dvor s knežjo palačo in cerkvijo, velik 0,76 ha.[6] V mestu je bila leta 1359 ustanovljena Vlaška pravoslavne cerkev.[6]

Mesto je trgovalo s Transilvanijo, zlasti z mestom Sibiu, do katerega je vodila cesta preko doline Olta in Țare Loviștei, dolga 200 km. Trgovska cona mesta je bila okrog dvora in cerkve sv. Nikolaja, kjer je bil tudi bazar.[7]

Propadanje

[uredi | uredi kodo]

Argeșki dvor je bil rezidenca vlaških knezov do vključno Mircee I.(vladal 1386-1395 in 1397-1418). Naslednji vladarji so uporabljali Argeș in Târgoviște. Trditev potrjuje popotnik Johann Schiltberger, ki omenja, da je bila leta 1396 prestolnica v obeh mestih. V 16. stoletju se je prestolnica dokončno preselila v Târgoviște. Knezi so dvor v Argeșu obiskovali bolj redko.[6]

V 14. in 15. stoletju je bil Argeș eno od najpomembnejših vlaških mest, v 16. stoletju pa je začel njegov pomen upadati. Sedež pravoslavne metropolije se je leta 1517 preselil v Târgoviște, katoliška škofija pa je bila leta 1519 ukinjena. K zmanjšanju števila prebivalcev je pripomogel tudi propad trgovanja s Sibiujem in Brașovom.[8]

Ko je Neagoe Basarab (vladal 1512-1521) v mestu zgradil samostan, je postal Argeș med vlaškimi vladarji bolj priljubljen. Knez je samostanu doniral del mesta in mu podelil pravico do upravljanja mesta. Samostan je začel predsedovati sodnim procesom na mestni tržnici in dobil dovoljenje za gradnjo javnih zgradb in mlinov. Samostanska oblast je razjedla mestno avtonomijo in privedla do poglabljanja gospodarske krize.[8]

Mestne znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

V mestu je nekaj cerkva, med njimi stolnica sv. Nikolaja, zgrajena na začetku 16. stoletja, ki je bila ki je bila od konca 18. stoletja sedež pravoslavne škofije.

Najpomembnejša cerkev je Biserica Domnească (knežja cerkev), ki jo je zgradil Basarab I.. Leta 2003-2004 je bila popolnoma obnovljena. Cerkev je podobna trdnjavi in je skozi katakombe povezana s stražnim stolpom na bližnjem hribu.

Ruševine knežjega palačnega kompleksa so še vidne. Slavna romunska legenda pravi, da je pri gradnji samostana sodeloval Meşterul (Mojster) Manole.[9]

Zanimivost

[uredi | uredi kodo]

7. julija 1947 je v mestu v 20 minutah padlo 205,7 mm dežja, kar je svojevrsten svetovni rekord.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Recensământul Populației și al Locuințelor 2002 - populația unităților administrative pe etnii. Kulturális Innovációs Alapítvány (KIA.hu - Fundația Culturală pentru Inovație). Pridobljeno 6. avguste 2013.
  2. Rezultatele finale ale Recensământului din 2011: Tab8. Populația stabilă după etnie – județe, municipii, orașe, comune”. Institutul Național de Statistică din România. iulie 2013. Pridobljeni 5. avgusta 2013.
  3. Rezultatele alegerilor locale din 2016Central Electoral Bureau.
  4. Poșta Română: Caută Cod poștal.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Rădvan, str. 243.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 Rădvan, str. 244.
  7. 7,0 7,1 Rădvan, str. 247.
  8. 8,0 8,1 Rădvan, str. 247-248.
  9. Curtea de Argeș, Mănăstirea Argeș, Biserica Episcopală. Pridobljeno 22. marca 2009.
  10. Ohio Weather Library Rainfall page 1 Arhivirano 2016-04-05 na Wayback Machine..
  • Laurențiu Rădvan (2010). At Europe's Borders: Medieval Towns in the Romanian Principalities. Brill. ISBN 9789004180109.

Galerija

[uredi | uredi kodo]