Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)
Arabska vstaja v Palestini (1936-1939) | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del izraelsko-palestinskih konfliktov | |||||||
Palestinski vstajniki leta 1936 | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Združeno kraljestvo Britanska kopenska vojska Palestinska policijska sila Judovska naselbinska policija Judovska supernumerarijska policija Haganah Specialni nočni oddelki FOSH Peulot Meyuhadot Irgun Mirovne bande | Palestinski vstajniki | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
General Arthur Grenfell Wauchope Visoki komisar in vrhovni poveljnik (1932-1938) Sir Harold MacMichael Visoki komisar (1938-1944) Gen.por. John Dill GOC (1936-37) Gen.por. Archibald Wavell GOC (1937-38) Gen.por. Robert Haining GOC (1938-39) Gen.maj. Bernard Montgomery Poveljnik, 8. armada, 1938-39 Zračni komodor Roderic Hill AOC, Palestina in Transjordanija (1936-1938) Letalski komodor Arthur Harris AOC, Palestina in Transjordanija (1938-1939) Admiral Dudley Pound Vrhovni poveljnik, britanska Mediteranska flota (1936-1939) Eliyahu Golomb poveljnik Haganah |
'Abd al-Rahim al-Hajj Muhammad ("Abu Kamal"), vrhovni poveljnik † Fawzi al-Qawuqji (izgnan) Hasan Salama Mohammad Amin al-Husayni (izgnan) Raghib al-Nashashibi (prebegnil) Abdul Khallik † Yusuf Said Abu Durra (usmrčen) Yusuf Hamdan † Fakhri 'Abd al-Hadi (prebegnil) Aref Abdul Razzik Mohammad Mahmoud Rana'an Hamia Suleiman Mardawi † Mustafa Osta † Farhan al-Sa'di (usmrčen) Abd al-Qadir al-Husayni (izseljen) Ahmad Mahmoud Hasan ("Abu Bakr") Ibrahim Nassar Mohammed Saleh Al Hamad † Abu Ibrahim al-Kabir Wasif Kamal Issa Battat † | ||||||
Moč | |||||||
25.000[1] do 50.000[2] britanskih vojakov 20.000 judovskih policistov, orožnikov in stražnikov[3] 15.000 pripadnikov Haganah[4] 2.883 palestinskih policistov (1936)[5] 2.000 pripadnikov Irgun[6] |
1.000 - 3.000 (1936-37) med 2.500 in 7.500 (1938) (plus dodatnih 6.000 do 15.000 občasnih borcev)[7] | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
Britanske varnostne sile: 262 padlih okoli 550 ranjenih[8] Judje: okoli 300 padlih[9] 4 usmrčeni[8] |
Arabci: okoli 5.000 padlih[1] okoli 15.000 ranjenih[1] 108 usmrčenih[8] 12.622 pridržanih[8] 5 izseljenih[8] |
Arabska vstaja v Palestini v letih 1936 in 1939 je bila arabska nacionalistična vstaja v Britanskem mandatu za Palestino proti britanski kolonialni upravi in proti množičnem judovskemu priseljevanju v Palestino.[10]
Vstaja je imela dve fazi[11]:
- v letih 1936–1937 se je upor omejil predvsem na stavke in politični protest Arabskega visokega komiteja (HAC)[11] (britanska civilna uprava je do oktobra 1936 popolnoma izničila arabski upor s kombinacijo političnih uslug, mednarodne diplomacije (preko Iraka, Saudove Arabije, Transjordanije in Jemna[1]) in grožnjo z vojaškim pravom[11]) ter
- v letih 1937–1939 pa se je pričel oboroženi upor primarno arabskih kmetov, ki so napadali britanske sile in britanske gospodarske objekte (predvsem naftno industrijo)[11] (ta del vstaje je bil zatrt s pomočjo Britansko kopensko vojno in judovsko-palestinskimi policisti, ki so uporabljali represivna sredstva, da bi prestrašili arabsko prebivalstvo in izničili lokalno podporo za vstajo).
Po uradnih britanskih podatkih so vojaki in policisti ubili v bojih več kot 2.000 Arabcev, 108 so jih obesili[8] in 981 jih je umrlo zaradi roparskih in terorističnih aktivnosti.[1] Po analizi britanskega statistika Walida Khalida pa je razvidno 19.792 arabskih žrtev, od katerih jih je 5.032 umrlo: 3.832 je padlo v bojih z Britanski in 1.200 jih je umrlo zaradi terorizma; 14.760 jih je bilo ranjenih.[1] Več kot desetina vseh arabskih odraslih moških (med leti 20 in 60) je bilo ubitih, ranjenih, zaprtih ali izgnanih.[12] Ocene o mrtvih palestinskih Judih pa se gibljejo od 91[13] do več sto.[14]
Kljub temu, da je bila vstaja zatrta, pa so njene posledice bile glavni vzrok za palestinsko vojno leta 1948.[15]
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Hughes, M. (2009) The banality of brutality: British armed forces and the repression of the Arab Revolt in Palestine, 1936–39, English Historical Review Vol. CXXIV No. 507, 314–354.
- ↑ Black, 2006, 128.
- ↑ Swedenberg, 2003, 220.
- ↑ Kimmerling & Migdal, 2003, 103.
- ↑ Millman, 1998, 22.
- ↑ Bowyer Bell, 1996, 44.
- ↑ Morris, 1999, 145.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 Levenberg, 1993, 74-76.
- ↑ Morris, 1999, 159-160.
- ↑ Morris, 1999, p. 136.
- ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 Norris, 2008, 25.45.
- ↑ Khalidi, 2002, 21 in 35.
- ↑ Patai, 1971, 59.
- ↑ Morris, 1999, 160.
- ↑ Morris, 1999, 159.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]