Pojdi na vsebino

Antioh II. Teos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antioh II. Teos
Kovanec Antioha II.
Kovanec Antioha II.
Basileus Selevkidskega cesarstva
Vladanje2. junij 261 – julij 246 pr. n. št.
PredhodnikAntioh I. Soter
NaslednikSelevk II. Kalinik
Rojstvo286 pr. n. št.
Sirija
Smrtzačetek julija 246 pr. n. št. (star 39–40 let)
Mala Azija
ZakonecLaodika I.
Berenika
Potomciz Laodiko:
Selevk II. Kalinik
Antioh Hieraks
Apama
Stratonika Kapadoška
Laodika Pontska
z Bereniko:
Antioh
DinastijaSelevkidi
OčeAntioh I. Soter
MatiStratonika Sirska
Religijagrško mnogoboštvo

Antioh II. Teos (starogrško Ἀντίοχος Β΄ ὁ Θεός, latinizirano: Antíohos V΄ o Theós) je bil grški kralj helenističnega Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od leta 261 pr. n. št. do julija 246 pr. n. št.,[1] * 286 pr. n. št., Sirija, † 246 pr. n. št., Antiohija.

Bil je mlajši sin kralja Antioha I. Soterja in princese Stratonike, hčerke Demetrija Poliorketa.[2] Na prestol je prišel po očetovi smrti pozimi 262/261 pr. n. št.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]
Tetradrahna Antioha II. z napisom ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ (kralj Antioh)

Nasledil je državo, ki se je v drugi sirski vojni vojskovala s ptolemajskim Egiptom, in bila polna spletk malih despotov in puntarskih mestnih držav v Mali Aziji. Nekajkrat je poskušal utrditi svoj položaj v Trakiji.[3] Med vojno je v Miletu po umoru njihovega tirana Timarha dobil vzdevek Teos (starogrško Θεός, latinizirano: bog.[4]

Medtem, ko je bil zaposlen z vojno proti Egiptu, je njegov partski satrap Andragor razglasil neodvisnost. Leta 255 pr. n. št. se mu je uprl tudi baktrijski satrap Diodot in ustanovil Grško-baktrijsko kraljestvo, ki se je leta 180 pr. n. št. razširilo v Indijo in se pretvorilo v Indijsko-grško kraljestvo (180–181 pr. n. št.).

Leta 253 pr. n. št. je Antioh II. sklenil mir z egipčanskim faraonom Ptolemajem II. Filadelfom in končal drugo sirsko vojno. Ločil se je od Laodike in se poročil s Ptolemajevo hčerko Bereniko. Poročna pogodba je določala, da bodo selevkidski prestol nasledili otroci iz tega zakona.[5] Laodika je kljub temu, da ni bila več kraljica, ostala močna in politično vplivna oseba. Iz napisov je razvidno, da je dobila več posesti v Mali Aziji,[6] veliko posest v Helespontu,[7] posesti v okolici Kizika,[8] Iliona in v Kariji. Kraljevi napis v Sardah omenja, da so posesti ostale v kraljevi lasti in jih ni mogla niti prepustiti komu drugemu niti prodati.[9]

Laodika je med bivanjem v Efezu stalno spletkarila, da bi ponovno postala kraljica. Leta 246 pr. n. št. ji je uspelo prepričati Antioha, da je zapustil Bereniko in njunega mladoletnega sina in se preselil k njej v Malo Azijo.[2] Laodika ga je kmalu po prihodu zastrupila, njeni pristaši pa so v Antiohiji umorili Bereniko in njenega mladoletnega sina. Antioha II. so pokopali v mavzoleju Belevi.[10]

Družina

[uredi | uredi kodo]

Antioh II. Teos je imel s svojo sestrično-ženo Laodiko I. dva sinova in tri hčerke:

Laodika I. je za moževega naslednika Selevka II. Kalinika[11]

Z Bereniko je imel sina

  • Antioha, umorjenega leta 246 pr. n. št.

Odnosi z Indijo

[uredi | uredi kodo]
"Aṃtiyako Yona Rājā" (𑀅𑀁𑀢𑀺𑀬𑀓𑁄𑀬𑁄𑀦 𑀭𑀸𑀚𑀸, "grški kralj Antioh"), omenjen v Ašokovem Velikem skalnem ediktu št. 2, pisanem v pisavi brahmi; Girnar, Gujarat, Indija[12]

V skalnih ediktih indijskega cesarja Ašoke je omenjen kralj Antioh[13] kot eden od prejemnikov Ašokovega budističnega prozelitizma. Ašoka omenja tudi to, da je Antioh na ozemlju helenskih kraljev spodbujal razvoj zeliščarstva za ljudi in živali. Antioh, omenjen v Ašokovih ediktih, bi lahko bil Antioh II. Teos, zaradi tesnejših stikov z Indijo pa je bil to bolj verjetno njegov oče Antioh I. Soter.[13]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ "Antiochus II Theos". Livius.
  2. ↑ 2,0 2,1 Chisholm, Hugh, ur. (1911). "Seleucid Dynasty s.v. Antiochus II. Theos". Encyclopædia Britannica. 24 (11th ed.). Cambridge University Press. str. 604.
  3. ↑ Jordan Iliev. "The Campaign of Antiochus II Theos in Thrace". History Studies. International Journal of History, 5/1 (2013): 211-222. Arhiviano 7. marca 2014 na Wayback Machine.
  4. ↑ Appianus. Syriaca, 65.
  5. ↑ Bromiley. International Standard Bible Encyclopedia: A-Dp. str. 144.
  6. ↑ Billows. Kings and colonists: aspects of Macedonian imperialism. str. 126.
  7. ↑ Grainger. A Seleukid prosopography and gazetteer. str. 47.
  8. ↑ Laodice I. Livius.org.
  9. ↑ Billows. Kings and colonists: aspects of Macedonian imperialism. str. 114-115.
  10. ↑ The Mausoleum of Antiochus II Theos.
  11. ↑ Biographical information on Antiochus II Theos.
  12. ↑ E. Hultzsch (1925). Inscriptions of Asoka. New Edition, str.2 (sanskrt).
  13. ↑ 13,0 13,1 Jarl Charpentier. "Antiochus, King of the Yavanas". Bulletin of the School of Oriental Studies, University of London 6.2 (1931): 303-321.
Antioh II. Teos
Rojen: 286 pr. n. št. Umrl: 246 pr. n. št.
Predhodnik: 
Antioh I. Soter 		Kralj Selevkidskega cesarstva
261–246 pr. n. št. 		Naslednik: 
Selevk II. Kalinik
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Antioh_II._Teos&oldid=5990598«