Šen Jue

Šen Jue
Rojstvo	441 Hudžou
Smrt	513
Državljanstvo	dinastija Ljang
Poklic	pesnik, državnik, zgodovinar, pisatelj

Šen Jue
Tradicionalno kitajsko	沈約
Poenostavljeno kitajsko	沈约
Transkripcije standardna mandarinščina Hanju pinjin Shěn Yuē Wade–Giles Shen3 Yüeh1 IPA [ʂə̀n ɥé] Jue: kantonščina Yalska romanizacija Sám Yeuk Džjutping Sam2 Joek3 Min Nan Tâi-lô Sím Iok

Šen Jue (poenostavljeno kitajsko: 沈约; tradicionalno kitajsko: 沈約; pinjin: Shěn Yuē) z vljudnostnim imenom Šjuven (休文) je bil kitajski zgodovinar, glasbeni teoretik, pesnik in politik, ki je služil cesarjem dinastij Liu Song, Južni Či in Ljang, * 441, Hudžov, provinca Džedžjang, † 1. maj 513.

Bil je pomemben učenjak dinastije Ljang in avtor Knjige Songa, zgodovinskega dela, ki zajema zgodovino predhodne dinastije Liu Song. Najbolj znan je verjetno kot avtor prvih premišljeno uporabljenih pravil tonske evfonije, imenovanih "štirje toni in osem napak" v zgodovini kitajskega pesništva. Bil je tudi vodilni poznavalec glasbenih praks svojega časa in avtor esejev o čilinu in omenologiji.

Poezija

Šen Jue je bil znan po svoji ljubezni do poezije. Napisal je na primer zbirko pesmi, ki so jo kasneje naslovili Šest pesmi spominjanja, v kateri opisuje svojo ljubljeno v šestih obdobjih dneva. Pesmi so precej erotične, kar je nenavadno za klasične kitajske verze. Verzi, v katerih jo opisuje, ko spi, vključujejo naslednje vrstice (v prostem prevodu):

...

sleče svojo prosojno obleko, ne da bi čakala na poziv,

počiva na blazini, dokler je ne najde božanje.

Strah, da jo tisti ob njej opazuje,

ona zardi pod sojem sveče.

Prispevki k literarni teoriji

Šen Jue je bil eden od najpomembnejših pisateljev, ki so prispevali ideje, ki so v ozadju večine kasnejše klasične kitajske poezije.

Prispevki k teoriji tonalnosti pravilnega verza

Šen Jue je bil očitno prvi razvijalec teoretične podlage za razvoj tonalnosti v povezavi z reguliranim verzom. To je postalo ključnega pomena za nekatere oblike, zlasti tiste, povezane s poezijo dinastije Tang.

Juefu

Šen Jueju pripisujejo tudi, da je bil prvi, ki je uporabil izraz juefu v splošnem pomenu za poezijo baladnega sloga dinastije Han. Izraz juefu se je pred tem nanašal na cesarski glasbeni urad dinastije Han.

Knjiga Songa

Šen Jue je bil v veliki meri odgovoren za zbiranje podatkov in pisanje Knjige Songa, zgodovine dinastije Liu Song. Eden od najpomembnejših delov knjige je njegova Razprava o glasbi (zvezki 19 do 22). Zgodovinar Pej Zije je uspel Knjigo Songa predelati v bolj jedrnato različico z naslovom Povzetek (Knjige) Songa. Ko jo je Šen Jue prebral, je izjavil: "To je standard, ki ga jaz ne morem doseči."

Viri

• Birrell, Anne (1988). Popular Songs and Ballads of Han China. (London: Unwin Hyman). ISBN 0-04-440037-3.
• Davis, A. R. (Albert Richard), Editor and Introduction,(1970), The Penguin Book of Chinese Verse. (Baltimore: Penguin Books).
• Mather, Richard B. (1988). The Poet Shen Yüeh (441–513): The Reticent Marquis. Princeton: Princeton University Press.
• ——— (2003). The Age of Eternal Brilliance: Three Lyric Poets of the Yung-ming Era (483–493). Leiden: Brill.
• Shen, Yucheng. "Shen Yue". Encyclopedia of China, 1st ed.
• Watson, Burton (1971). CHINESE LYRICISM: Shih Poetry from the Second to the Twelfth Century. New York: Columbia University Press. ISBN 0-231-03464-4.