Pojdi na vsebino

Zimske olimpijske igre 2006

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 07:51, 15. junij 2023 od Erardo Galbi (pogovor | prispevki)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
XX. zimske olimpijske igre
MestoTorino, Piemont, Italija
SloganTu živi strast
(italijansko: La passione vive qui)
Sodelujoče države80
Sodelujoči športniki2629
Prireditve84 v 7 športih (15 disciplin)
Otvoritvena slovesnost10. februar
Zaključna slovesnost26. februar
Uradni otvoritelj
Olimpijski ogenj
Olimpijski stadionStadio Olimpico Grande Torino
Zimske
Poletne
Neve in Gliz

Zimske olimpijske igre 2006, znane tudi kot XX. zimske olimpijske igre, so potekale v Torinu, Italiji od 10. do 26. februarja 2006. Italija je tokrat drugič gostila zimske olimpijske igre, prvič v Cortini d'Ampezzo leta 1956 in tretjič skupaj s poletnimi olimpijskimi igrami v Rimu leta 1960. Torino je z 900.000 prebivalci postal največje mesto, ki je gostilo zimske olimpijske igre, predtem je leta 1988, s 600.000, bil Calgary, Kanada. Posebej so bili poostreni varnostni ukrepi, zaradi strahu pred terorizmom po spornih karikaturah Mohameda Jyllands-Postena. Predstavili sta se dve novi disciplini, in sicer ekipno zasledovanje v hitrostnem drsanju in deskarski kros v deskanju na snegu. Slogan iger je bil Passion lives here (Strast živi tukaj).

Izbira gostitelja

[uredi | uredi kodo]

Torino je bil za gostitelja izbran leta 1999. Na glasovanju je v zadnjem krogu premagal Sion, Švica, s 53 glasovi proti 36. Glasovanje je potekalo po novih pravilih, ki jih je MOK sprejel po korupcijskih škandalih, ki so pretresali glasovanji ob izboru gostiteljev za leti 1998 in 2002.

Od kar imajo člani MOK prepoved obiska mest, ki kandidirajo (da bi zmanjšali možnost podkupnin), so glasovali za poseben selekcijski kolegij, ki je izbral finaliste glede na predstavitev mest. MOK je nato glasoval za mesta, ki so prišla v finale. Kljub kandidaturi šestih mest, so 19. junija leta 1999 v Seulu, Koreja izbrali samo 2 finalista, Sion in Torino. Izpadla so mesta Helsinki, Finska; Poprad-Tatry, Slovaška; Zakopane, Poljska in Celovec, Avstrija (ki je kandidiral za olimpijado treh dežel, pri organizaciji naj bi namreč sodelovali še Slovenija in Italija).

Izbor Torina je bilo presenečenje, saj je bil Sion velik favorit. Mediji špekulirajo, da se je glasovalo za Torino zaradi izkušenosti italijanskih pogajalcev, porazu Rima v finalu proti Atenam za gostitev poletnih olimpijskih iger 2004, razlike med številoma prebivalcev mest (Torino 900.000, Sion 27.000) ter zoper korupijskemu škandalu v katerem so bili deležni tudi Švicarji.

Maskota

[uredi | uredi kodo]

Maskoti sta bili Neve (ita. sneg), ljubezniva in prijazna deklica v obliki snežene kepe in Gliz (ita. led), živahen in nagajiv deček v obliki ledene kocke. Njuni obliki in imeni spominjata na dva ključna elementa zimskih športov, sneg in led. Skupaj predstavljata glavne italijanske in olimpijske lastnosti: prijateljstvo, navdušenje, zvestobo, zabavo in inovativnost.

Olimpijske vasi

[uredi | uredi kodo]

Prizorišča

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid Torina in okolice

Olimpijske discipline

[uredi | uredi kodo]

Rezultati

[uredi | uredi kodo]

(poudarjena je država gostiteljica)

XX. zimske olimpijske igre
Mesto Država Zlato Zlato Srebro Srebro Bron Bron Skupno
1  Nemčija 11 12 6 29
2 ZDA 9 9 7 25
3  Avstrija 9 7 7 23
4  Rusija 8 6 8 22
5 Kanada 7 10 7 24
6 Zastava Švedske Švedska 7 2 5 14
7  Južna Koreja 6 3 2 11
8 Zastava Švice Švica 5 4 5 14
9 Zastava Italije Italija 5 0 6 11
10  Francija 3 2 4 9
Zastava Nizozemske Nizozemska 3 2 4 9
Več: medalje na XX. zimskih olimpijskih igrah

Športniki z največ zlatimi medaljami

[uredi | uredi kodo]

Športniki z največ medaljami

[uredi | uredi kodo]

Slovenski športniki uvrščeni med deseterico

[uredi | uredi kodo]

Koledar dogodkov

[uredi | uredi kodo]
   ●    Otvoritvena/zaključna slovesnost    ●    Kvalifikacijsko tekmovanje    ●    Finalno tekmovanje    ●    Ekshibicijska gala
Februar 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.
Slovesnosti    ●       ●   
Akrobatsko smučanje    ●       ●       ●       ●       ●       ●   
Alpsko smučanje    ●       ●       ●       ●     ●  ●   ●  ●     ●       ●       ●   
Biatlon    ●       ●       ●       ●     ●  ●     ●       ●     ●  ● 
Bob    ●       ●       ●       ●       ●       ●   
Curling    ●       ●   
Deskanje na snegu    ●       ●       ●       ●       ●       ●   
Hitrostno drsanje    ●       ●       ●       ●     ●  ●   ●  ●     ●       ●       ●       ●       ●       ●   
Hitrostno drsanje na kratke proge    ●       ●     ●  ●     ●   
Hokej na ledu    ●       ●       ●   
Nordijska kombinacija    ●       ●       ●       ●   
Sankanje    ●       ●       ●       ●       ●   
Skeleton    ●       ●   
Smučarski skoki    ●       ●       ●       ●       ●   
Smučarski teki  ●  ●   ●  ●     ●       ●       ●       ●     ●  ●     ●       ●   
Umetnostno drsanje    ●       ●       ●       ●       ●       ●       ●       ●       ●   
Februar 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Prvič v zgodovini zimskih olimpijskih iger je medaljo osvojila Latvija, Kanadčan Duff Gibson je z 39. leti postal najstarejši nosilec zlate olimpijske medalje in Američan Shani Davis prvi črnec, ki je osvojil zlato na posamični tekmi.

Tekmovalo je rekordnih 2508 športnikov, ki so prav tako iz rekordnih 26. držav osvojili kolajno. Avstrijci so prevladovali v alpskem smučanju, osvojili so kar 14 od 30 podeljenih medalj, prav tako je Južna Koreja osvojila 10 od 24. medalj v hitrostnem drsanju na kratke proge, predvsem sta blestela Sun-Yu Jin, ki je osvojila 3 zlate medalje in Hyun-Soo Ahn, ki je osvojil 3 zlata in bron. Nosilec treh odličij je bil tudi nemški biatlonec Michael Greis. Hitrostna drsalka Cindy Klassen je skupno osvojila 5 medalj v šestih tekmovalnih disciplinah in Claudia Peschstein zlato in srebro ter postala prva športnica, ki je v karieri skupno osvojila 9 olimpijskih medalj v hitrostnem drsanju na zimskih olimpijskih igrah. V smučarskih tekih je trener Norveške Bjørnar Håkensmoen pokazal pravo športnost, saj je, ko si je Kanadčanka Sara Renner zlomila palico, posodil svojo, ki je bila sicer 12 cm predolga, in tako omogočil kanadski ekipi, da je osvojila srebro v ekipnem šprintu in preprečil kolajno Norveški, ki se je uvrstila na 4. mesto.

Slovenski tekmovalci niso uspeli poseči po kolajnah, najbližja je bila Petra Majdič, ki je na 15 km dvojnem zasledovanju po prvih 7,5 km bila vodilna, vendar je v drugi polovici v prosti tehniki izgubila vodstvo in končala na 11. mestu, prav tako jo je do kolajne na 10 km klasično ločilo slabih 10 sekund. Bilo je nekaj razočaranj in presenečenj, predvsem so razočarali smučarski skakalci, ki so se komajda uvrstili med trideseterico, tudi favoritinji Tini Maze ni uspela uvrstitev med deseterico.

Države udeleženke

[uredi | uredi kodo]
Glej tudi: Slovenija na Zimskih olimpijskih igrah 2006
Število športnikov po državah:
Zelena = 1-9
Modra = 10-49
Oranžna = 50-99
Rdeča = več kot 100

Rekordno število osemdesetih držav udeleženk je nastopalo na zimskih olimpijskih igrah 2006, kar je za 3 več, kot na zimskih olimpijskih igrah leta 2002.

Slovenija se je iger udeležila z 42 športniki. Zastavonoša je bila biatlonka Tadeja Brankovič.

Prvič so se iger udeležile:

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Uradne strani

[uredi | uredi kodo]

Novice

[uredi | uredi kodo]