Ogled vira Veliki hadronski trkalnik

{{coord|46|14|N|06|03|E|type:landmark|display=title}}
[[Slika:CERN LHC Tunnel1.jpg|thumb|right|250px|Jašek LHC z magneti in inštrumenti]]
{{Jedrska fizika}}
'''Veliki hadronski trkalnik''' ({{jezik-en|Large Hadron Collider}}, okrajšano ''LHC'') je kompleks [[pospeševalnik]]a [[električni naboj|električno nabitih]] [[osnovni delec|osnovnih delcev]], namenjen za [[trkalnik|trkanje]] nasprotnih tokov (žarkov) [[proton]]ov z zelo veliko [[kinetična energija|kinetično energijo]]. Glavni cilj je raziskovanje veljavnosti in omejitev [[standardni model|standardnega modela]], trenutno veljavne teoretične slike v [[fizika osnovnih delcev|fiziki osnovnih delcev]]. Predvidevajo, da bo trkalnik potrdil obstoj [[Higgsov bozon|Higgsovih bozonov]], kar bo lahko potrdilo napovedi in manjkajoče vezi v standardnem modelu, ter pojasnilo kako osnovni delci pridobivajo značilnosti, kot je na primer njihova [[masa]].

Veliki hadronski trkalnik je zgradila [[Evropska organizacija za jedrske raziskave]] ([[CERN]]) in leži ob francosko-švicarski meji pri [[Ženeva|Ženevi]]. Projekt vzdržuje in pripravlja več kot osem tisoč [[fizik]]ov iz več kot petinosemdeset držav ter nekaj sto univerz in laboratorijev. Stroški celotnega projekta so ocenjeni na 3,2 do 6,4 milijard [[Evro|€]].<ref name="TGPngm">{{navedi revijo |last=Achenbach |first=Joel |authorlink=Joel Achenbach |date=2008-03-01 |title=The God Particle |journal=[[National Geographic Magazine]] |volume= |issue= |pages= |publisher=[National Geographic Society]] |issn=0027-9358 |url=http://ngm.nationalgeographic.com/2008/03/god-particle/achenbach-text |accessdate=2008-09-13 |archive-date=2008-02-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080225104327/http://ngm.nationalgeographic.com/2008/03/god-particle/achenbach-text |url-status=dead }}</ref>

Trkalnik deluje in je trenutno v fazi priprave na [[trk]]e. Prve žarke so skozi trkalnik spustili 10. septembra 2008, prve visokoenergijske trke pa so predvideli za 21. oktober, ko ga bodo uradno odprli.

Čeprav so v medijih in tudi na državniški ravni razpravljali o njegovi varnosti, v znanstveni srenji verjamejo, da trki ne bodo predstavljali kakšne grožnje. Pri tem so omenjali nevarnost nastanka [[mikročrna luknja|mikro črnih lukenj]], kapljic iz [[čudna snov|čudne snovi]] ipd.

== Izgradnja ==
[[Slika:LHC quadrupole magnets.jpg|thumb|left|Za usmerjanje žarkov v štiri presečiščna mesta, kjer bo potekala interakcija med protoni, se uporabljajo [[superprevodnost|superprevodni]] [[kvadrupolni magnet]]i]]

Trkalnik je trenutno največji pospeševalnik. Prav tako je zmožen doseči največje energije.<ref name="TGPngm" /><ref name="LHCbooklet">{{navedi splet |url=http://cdsmedia.cern.ch/img/CERN-Brochure-2008-001-Eng.pdf |title=CERN FAQ — LHC: the guide |accessdate=2008-09-16 |author=CERN Communication Group |date=januar 2008 |format=PDF |publisher=CERN |location=Geneva |pages=44 |language=en |archive-date=2008-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913110859/http://cdsmedia.cern.ch/img/CERN-Brochure-2008-001-Eng.pdf |url-status=dead }}</ref> Leži v krožnem tunelu z [[obseg]]om 27 [[kilometer|km]], 50 do 175 m pod zemljo. 3,8 m širok betonski tunel, ki so ga zgradili med letoma 1983 in 1988, so prej uporabljali za [[Veliki elektronski-pozitronski trkalnik]] (LEP).<ref>{{navedi splet |url=http://public.web.cern.ch/PUBLIC/en/Research/LEP-en.html |title=The Z factory |publisher=[[Evropska organizacija za jedrske raziskave]] |accessdate=2008-09-16 |language=en}}</ref> Na štirih mestih prečka mejo med Švico in Francijo, večji del pa leži v Franciji. V zgradbah na površju je pomožna oprema, kot so kompresorji, prezračevalna oprema, nadzorna elektronika in hladilna oprema.

Tunel trkalnika je sestavljen iz dveh med seboj vzporednih žarkovnih cevi, ki se sekata na štirih mestih. Vsaka vsebuje protonski žarek, ki potuje v nasprotnih smereh okrog obroča. 1232 [[dipolni magnet|dipolnih magnetov]] skrbi, da je krožna pot žarkov pravilna, 392 dodatnih [[kvadrupolni magnet|kvadrupolnih magnetov]] pa skrbi za fokusiranje žarkov, da so možnosti interakcije med delci na štirih mestih, kjer se žarka sekata, karseda velike. Vsega skupaj je nameščenih 1600 [[superprevodni magnet|superprevodnih magnetov]] z maso 27 [[tona|ton]]. Za ohranjanje operativne temperature magnetov 1,9 [[kelvin|K]] je potrebno približno 96 ton [[kapljevinski helij|kapljevinskega helija]]. Zaradi tega je Trkalnik največja [[kriogenika|kriogenska]] naprava pri temperaturi kapljevinskega helija na svetu.

== Zagon ==

Trkalnik so prvič poskusno zagnali 10. septembra 2008 in curek delcev uspešno usmerili vzdolž celotnega oboda.<ref>CERN Press Release (10.9.2008). »[http://press.web.cern.ch/press/PressReleases/Releases2008/PR08.08E.html First beam in the LHC - Accelerating science] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090106223640/http://press.web.cern.ch/Press/PressReleases/Releases2008/PR08.08E.html |date=2009-01-06 }}« (izjava za medije). Pridobljeno 17.10.2008. {{ikona en}} {{ikona fr}}</ref> Kmalu po tem, 19. septembra, pa je prišlo zaradi okvare v električni povezavi med magneti do izlitja večje količine kapljevinskega helija v predor pod njimi. Popravilo je trajalo več kot eno leto; curek delcev so po celotnem obodu prvič po okvari poslali 20. novembra 2009.<ref>CERN Press Release (20.11.2009). »[http://press.web.cern.ch/press/PressReleases/Releases2009/PR16.09E.html The LHC is back]« (izjava za medije). Pridobljeno 23.11.2009. {{ikona en}}</ref>

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Large Hadron Collider}}
* {{official|http://lhc.web.cern.ch/lhc/}}
* [http://www.iop.org/EJ/journal/-page=extra.lhc/jinst Polna dokumentacija projekta] na ''Journal of instrumentation'' {{ikona en}}
* [http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042205862 Hawking: Zagon LHC-ja bo postavil znanstvene temelje za razmišljanje o vzporednih vesoljih in potovanju skozi čas]

== Opombe in sklici ==
{{opombe}}

{{fizikalna škrbina}}

[[Kategorija:Pospeševalniki in trkalniki]]
[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]
[[Kategorija:2008 v znanosti]]
{{normativna kontrola}}