Skalárni prodúkt je matematična operacija , ki dvema vektorjema priredi število (skalar ). Rezultat se izračuna kot produkt dolžin obeh vektorjev in kosinusa vmesnega kota (vmesni kot je kot φ , ki ga vektorja oklepata, če izhajata iz skupne začetne točke ). Simbol za skalarni produkt je pika, ki pa se jo lahko tudi izpušča:
a
→
⋅
b
→
=
|
a
→
|
|
b
→
|
cos
φ
,
{\displaystyle {\vec {a}}\cdot {\vec {b}}=\left|{\vec {a}}\right|\left|{\vec {b}}\right|\cos \varphi \!\,,}
a
→
b
→
=
|
a
→
|
|
b
→
|
cos
φ
.
{\displaystyle {\vec {a}}{\vec {b}}=\left|{\vec {a}}\right|\left|{\vec {b}}\right|\cos \varphi \!\,.}
Skalarni produkt vektorjev
a
=
[
a
1
,
a
2
,
…
,
a
n
]
{\displaystyle \mathbf {a} =\left[a_{1},a_{2},\ldots ,a_{n}\right]}
in
b
=
[
b
1
,
b
2
,
…
,
b
n
]
{\displaystyle \mathbf {b} =\left[b_{1},b_{2},\ldots ,b_{n}\right]}
je definiran kot:
a
⋅
b
=
∑
i
=
1
n
a
i
b
i
=
a
1
b
1
+
a
2
b
2
+
⋯
+
a
n
b
n
,
{\displaystyle \mathbf {a} \cdot \mathbf {b} =\sum _{i=1}^{n}a_{i}b_{i}=a_{1}b_{1}+a_{2}b_{2}+\cdots +a_{n}b_{n}\!\,,}
kjer
Σ
{\displaystyle \Sigma }
pomeni vsoto in
n
{\displaystyle n}
razsežnost vektorskega prostora.
V dvorazsežnem prostoru je tako produkt vektorjev
[
a
,
b
]
{\displaystyle \left[a,b\right]}
in
[
c
,
d
]
{\displaystyle \left[c,d\right]}
enak
a
c
+
b
d
{\displaystyle ac+bd}
.
Podobno je v trirazsežnem prostoru produkt vektorjev
[
a
,
b
,
c
]
{\displaystyle [a,b,c]}
in
[
d
,
e
,
f
]
{\displaystyle [d,e,f]}
enak
a
d
+
b
e
+
c
f
{\displaystyle ad+be+cf}
.
Zgled:
[
1
,
3
,
−
5
]
⋅
[
4
,
−
2
,
−
1
]
=
1
×
4
+
3
×
(
−
2
)
+
(
−
5
)
×
(
−
1
)
=
4
−
6
+
5
=
3.
{\displaystyle [1,3,-5]\cdot [4,-2,-1]=1\times 4+3\times (-2)+(-5)\times (-1)=4-6+5=3.}
Značilnosti skalarnega produkta
uredi
Skalarni produkt je komutativen .
a
→
⋅
b
→
=
b
→
⋅
a
→
{\displaystyle {\vec {a}}\cdot {\vec {b}}={\vec {b}}\cdot {\vec {a}}}
Skalarni produkt je distributiven .
(
a
→
+
b
→
)
c
→
=
a
→
⋅
c
→
+
b
→
⋅
c
→
{\displaystyle ({\vec {a}}+{\vec {b}}){\vec {c}}={\vec {a}}\cdot {\vec {c}}+{\vec {b}}\cdot {\vec {c}}}
Velja homogenost :
n
(
a
→
⋅
b
→
)
=
(
n
a
→
)
b
→
=
a
→
(
n
b
→
)
{\displaystyle n({\vec {a}}\cdot {\vec {b}})=(n{\vec {a}}){\vec {b}}={\vec {a}}(n{\vec {b}})}
Asociativnost za skalarni produkt ne velja.
(
a
→
⋅
b
→
)
⋅
c
→
≠
a
→
⋅
(
b
→
⋅
c
→
)
{\displaystyle ({\vec {a}}\cdot {\vec {b}})\cdot {\vec {c}}\neq {\vec {a}}\cdot ({\vec {b}}\cdot {\vec {c}})}
Skalarni produkt vektorja s samim sabo je enak kvadratu dolžine vektorja, saj je vmesni kot v tem primeru enak 0° (cos 0° = 1):
a
→
a
→
=
|
a
→
|
2
.
{\displaystyle {\vec {a}}{\vec {a}}=|{\vec {a}}|^{2}\!\,.}
Skalarni produkt medsebojno pravokotnih vektorjev je enak 0, saj je kosinus vmesnega kota enak nič (cos 90° = 0):
a
→
⊥
b
→
⟺
a
→
b
→
=
0
.
{\displaystyle {\vec {a}}\bot {\vec {b}}\iff {\vec {a}}{\vec {b}}=0\!\,.}
Posplošitev skalarnega produkta
uredi
Izraz skalarni produkt se rabi tudi v širšem smislu besede.
Posplošeni skalarni produkt (ali skalarni produkt v širšem smislu besede ) je računska operacija , ki ima iste osnovne značilnosti kot običajni skalarni produkt. Takšna operacija se imenuje tudi notranji produkt .
Definicija notranjega produkta
uredi
Naj je vektorski prostor V nad komutativnim obsegom F (v praksi je F običajno množica realnih ali pa množica kompleksnih števil ).
Notranji produkt je preslikava, ki dvema vektorjema iz V priredi element obsega F . Rezultat se označi kot
⟨
x
,
y
⟩
{\displaystyle \langle x,y\rangle }
ali (x,y ) ali kar preprosto x y .
Za notranji produkt morajo veljati naslednje značilnosti (za poljubne vektorje x,y in z ter za poljubna a in b iz obsega F ):
⟨
x
,
y
⟩
=
⟨
y
,
x
⟩
¯
{\displaystyle \langle x,y\rangle ={\overline {\langle y,x\rangle }}}
Opomba: Če je F obseg realnih števil, to pomeni preprosto simetričnost
⟨
x
,
y
⟩
=
⟨
y
,
x
⟩
{\displaystyle \langle x,y\rangle =\langle y,x\rangle }
, v kompleksnem pa je treba upoštevati še konjugiranje.
Linearnost (v prvem faktorju):
⟨
a
x
,
y
⟩
=
a
⟨
x
,
y
⟩
,
{\displaystyle \langle ax,y\rangle =a\langle x,y\rangle \!\,,}
⟨
x
+
y
,
z
⟩
=
⟨
x
,
z
⟩
+
⟨
y
,
z
⟩
.
{\displaystyle \langle x+y,z\rangle =\langle x,z\rangle +\langle y,z\rangle \!\,.}
⟨
x
,
x
⟩
>
0
{\displaystyle \langle x,x\rangle >0}
za vsak x , različen od 0.
Če se upošteva definicijske značilnosti, se vidi, da velja tudi:
Linearnost v drugem faktorju (s konjugiranjem, če je b kompleksno število):
⟨
x
,
b
y
⟩
=
b
¯
⟨
x
,
y
⟩
,
{\displaystyle \langle x,by\rangle ={\overline {b}}\langle x,y\rangle \!\,,}
⟨
x
,
y
+
z
⟩
=
⟨
x
,
y
⟩
+
⟨
x
,
z
⟩
,
{\displaystyle \langle x,y+z\rangle =\langle x,y\rangle +\langle x,z\rangle \!\,,}
⟨
0
,
0
⟩
=
0
.
{\displaystyle \langle 0,0\rangle =0\!\,.}
S pomočjo notranjega produkta se lahko v vektorski prostor V uvede mero za merjenje dolžin in kotov. Tako opremljen vektorski prostor se imenuje evklidski prostor .
Dolžino vektorja x se definira kot:
|
|
x
|
|
=
⟨
x
,
x
⟩
.
{\displaystyle ||x||={\sqrt {\langle x,x\rangle }}\!\,.}
Razdaljo med vektorjema x in y se definira kot:
d
(
x
,
y
)
=
|
|
x
−
y
|
|
.
{\displaystyle d(x,y)=||x-y||\!\,.}
Kot med vektorjema x in y pa se definira kot:
<
)
(
x
,
y
)
=
arccos
⟨
x
,
y
⟩
|
|
x
|
|
|
|
y
|
|
.
{\displaystyle <\!\!\!)\,(x,y)=\arccos {\frac {\langle x,y\rangle }{||x||~||y||}}\!\,.}