Psihoticizem

Eysenckova teorija osebnosti opredeljuje psihoticizem (P), poleg nevroticizma in ekstravertnosti, kot tretjo dimenzijo osebnosti.^[1] Eysenck jo je opredelil kot kontinuum, ki ima na enem skrajnem polu nagnjenost k psihozi (shizofrenija in bipolarna motnja razpoloženja), na sredi je psihopatija (antisocialno vedenje), na drugem skrajnem polu pa je visoko socializirano vedenje.Gre predvsem za antisocialno vedenje, nekonformizem, agresivnost in impulzivnost ^[2].

Merjenje psihoticizma

Eysenck je s sodelavci razvil različne samoocenjevalne vprašalnike (Eysenckov osebnostni vprašalnik) za merjenje psihoticizma, tako za odrasle kot tudi za otroke ^[1]. Posameznik z visokim dosežkom na lestvici psihoticizma je opredeljen kot hladen, neoseben, nezmožen sočustvovanja, neprijazen, neiskren, čudaški, nečustven, antisocialen, s paranoidnimi idejami, da so drugi naperjeni proti njemu, ni pripravljen pomagati drugim in ni zmožen uvida. Posameznike z visoko izraženim psihoticizmom velikokrat najdemo med zaporniki, shizofreniki in odvisniki od alkohola ter drugih drog ^[1].

Povezanost z drugimi osebnostnimi modeli

Tudi večina drugih osebnostnih modelov vsebuje dimenzijo, ki je primerljiva psihoticizmu. Na primer v petfaktorskem modelu osebnosti sta to sprejemljivost in vestnost ^[2], v Zuckermanovem modelu je to dimenzija impulzivnost-nesocializirano iskanje dražljajev ^[2], Cloningerjeva lestvica iskanja novosti vključuje impulzivnost in raziskovanje, Tellegenova dimenzija zadržanost (angl. »constraint«), ki vključuje nadzor, izogibanje nevarnosti in tradicionalizem, pa bi lahko bila inverzna lestvici psihoticizma ali impulzivnosti.^[3]

Opombe in reference

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Heath, A. C. in Martin, N. G. (1990). Psychocitism as a dimension of personality: a multivariate genetic test of Eysenck in Eysenck´s psychoticism construct. Journal of personality and social psychology, 58 (1), 111–121.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Corr, P. J. (2010). The psychoticism-psychopathy continuum: a neuropsychological model of core deficits. Personality and individual differences, 48, 695–703.
↑ Zuckerman, M. (2005). Psychobiology of Personality. New York: Cambridge University Press.

[psihoticizem-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Heath, A. C. in Martin, N. G. (1990). Psychocitism as a dimension of personality: a multivariate genetic test of Eysenck in Eysenck´s psychoticism construct. Journal of personality and social psychology, 58 (1), 111–121.

[psih-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Corr, P. J. (2010). The psychoticism-psychopathy continuum: a neuropsychological model of core deficits. Personality and individual differences, 48, 695–703.

[zuckerman-3] Zuckerman, M. (2005). Psychobiology of Personality. New York: Cambridge University Press.

[1]

[2]

[3]