Wikipedija

Catherine Zeta-Jones

Catherine Zeta-Jones, CBE, irsko-valižanska filmska, televizijska in gledališka igralka, * 25. september, 1969, Swansea, Wales, Združeno kraljestvo.

Catherine Zeta-Jones
Portret
RojstvoCatherine Zeta Jones
25. september 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…] (55 let)
Swansea[d], Wales
Druga imenaCatherine Zeta Jones
Državljanstvo Združeno kraljestvo
Poklictelevizijska igralka, filmska igralka, gledališka igralka, govornica, plesalka, balerina, pevka, igralka, glasovna igralka
Leta aktivnosti1990 - danes
ZakonciMichael Douglas (2000 - danes)
Nagradeglej Filmografija
PodpisPodpis

S kariero je Catherine Zeta-Jones pričela že v otroštvu, ko je začela igrati v gledališču. Potem, ko je zaigrala v mnogih britanskih in ameriških televizijskih filmih ter imela manjše vloge v raznih filmih, je prišla v ospredje z vlogami v Hollywoodskih filmih, kot sta akcijski film iz leta 1998, Zorro in kriminalni film iz leta 1999, Past. Leta 2000 je doživela preboj s filmom Preprodajalci, za katerega je bila prvič nominirana za zlati globus v kategoriji za »najboljšo stransko igralko - Film«.

Catherine Zeta-Jones je kasneje kot Velma Kelly zaigrala v filmski upodobitvi istoimenskega muzikala iz leta 2002, komercialno uspešnem filmu Chicago, za katerega je bila nagrajena z oskarjem, nagrado BAFTA ter nagrado Screen Actors Guild Award in bila nominirana za zlati globus v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«. Kasneje je zaigrala v romantični komediji iz leta 2003, Loči me in zapelji, ter v kriminalni komediji iz leta 2004, Oceanovih 12. Leta 2005 je dobila glavno žensko vlogo v nadaljevanju filma iz leta 1998, Zorro. Nato je leta 2008 zaigrala v biografskem romantičnem trilerju Izziv smrti. Leta 2010 je prejela nagrado Tony v kategoriji za »najboljši nastop glavne igralke v muzikalu« za njeno upodobitev Desiree v muzikalu Mala nočna glasba.[4]

Zgodnje življenje in družina

uredi

Catherine Zeta-Jones se je rodila kot Catherine Zeta Jones v Swansei, Wales, Združeno kraljestvo, mami Patriciji (rojena Fair), irski šivilji in očetu Davidu Jamesu Jonesu, valižanskemu lastniku tovarne slaščic.[5][6] Njena imena izvirajo iz imen njenih babic - njena babica po mamini strani je nosila ime Catherine Fair, njena babica po očetovi strani pa ime Zeta Jones.[7] Danes uporablja ime »Catherine Zeta-Jones«, saj je sprejela napako, ki so jo zgodaj v njeni karieri večkrat naredili ameriški mediji.

Potem, ko so njeni starši v osemdesetih dobili 100.000 £ pri igranju binga, so se preselili St. Andrews Drive v Mayalsu, območju višjega srednjega sloja v Swansei. Catherine Zeta-Jones je kmalu zatem opustila šolanje na zasebni šoli Dumbarton House School, da bi uresničila svoje igralske ambicije. V času, ko je živela v Dumbartonu, ji je nekaj časa denar za malico kradel njen sošolec, Rob Brydon, danes za nagrado BAFTA nominiran igralec.[8] Kasneje se je začela šolati na šoli The Arts Educational Schools v Chiswick, Zahodni London, pred tem pa je tri leta že delala v muzikalnem teatru.

Catherine Zeta-Jones ima dva brata, Davida in Lyndona.[9] Bratranec njenega očeta je poročen s pevko Bonnie Tyler iz Neatha, Wales. Njen mlajši brat, Lyndon Jones, je osebni menedžer in producent podjetja Milkwood Films. Starši Catherine Zeta-Jones so se pred kratkim preselili v svojo 2 milijona $ vredno rezidenco v Mayalsu, 2 milji (3 kilometre) proti zahodu od zaliva v Swansei, dom pa jima je kupila njuna hči.

Kariera

uredi

Zgodnje delo (1986–1997)

uredi

Catherine Zeta-Jones je s svojo gledališko igralsko kariero pričela že v otroštvu. Pogosto je nastopala na prireditvah njene družine in prijateljev, bila pa je tudi članica lokalne plesne skupine, imenovane »Hazel Johnson School of Dance«, ki je vadila pred cerkvijo svetega Albana, Treboeth. Prvič je kot poklicna igralka zaigrala v gledališču Swansea Grand Theatre, ko je dobila glavno vlogo v muzikalu Annie. Pri štirinajstih jo je Mickey Dolenz izbral za igranje v filmu Tallulah Bugsy Malone. Leta 1986 je pri sedemnajstih dobila manjšo vlogo v zboru v gledališki igri The Pajama Game v gledališču Haymarket Theatre, Leicester poleg Paula Jonesa in Fione Hendley. Igro so začeli izvajati samo v Veliki Britaniji in leta 1987 je kot Peggy Sawyer zaigrala v gledališki igri 42nd Street v gledališču Theatre Royal, Drury Lane. Za glavno vlogo so jo izbrali šele, ko sta obe prejšnji igralki, ki bi morali igrati Peggy Sawyer, zboleli. Nato je leta 1989 odigrala vlogo Mae Jones v operi Kurta Weilla, Street Scene v nacionalni angleški operni hiši v teatru Coliseum Theatre v Londonu. Ko so opero nehali upodabljati, je odpotovala v Francijo, kjer je zaigrala v filmu francoskega režiserja Philippea de Broce, Les 1001 Nuits, svojem prvem filmu.

Zaradi njenih pevskih in plesnih sposobnosti so ji napovedovali obetavno prihodnost na glasbeni sceni, vendar si je pozornost javnosti in naklonjenost medijev pridobila šele, ko je kot Mariette zaigrala v uspešni britanski televizijski upodobitvi romanov H. E.-ja Batesa, The Darling Buds of May. Pred tem je razmišljala o glasbeni karieri in leta 1992 začela z delom svojega prvega glasbenega albuma, Jeff Wayne's Musical Version Of Spartacus, katerega glavni singl, »For All Time«, je izšel tistega leta. Pristal je na šestintridesetem mestu britanske glasbene lestvice najbolje prodajanih pesmi. Nato je izdala še single »In the Arms of Love«, »I Can't Help Myself« in duet z Davidom Essexom, ki je zasedel osemintrideseto mesto na lestvici UK Singles Chart leta 1994. Zaigrala je tudi v eni epizodi televizijskih serij The Young Indiana Jones Chronicles in Christopher Columbus: The Discovery.

Nadaljevala je z iskanjem moderatnega uspeha s številnimi televizijskimi projekti, vključno s televizijsko serijo The Return of the Native (1994), ki je temeljila na istoimenskem romanu ter zaigrala glavno vlogo, Katarino Veliko, v miniseriji Katarina Velika (1995). Pojavila se je tudi v komediji Splitting Heirs, v kateri so poleg nje zaigrali še Eric Idle, Rick Moranis in John Cleese. Leta 1996 je dobila vlogo zlobne Sale v akcijskem filmu Fantom, ki je temeljil na stripih Leeja Falka. V naslednjem letu je poleg Tima Curryja in Petra Gallagherja bzaigrala v CBS-jevi miniseriji Titanik.

Uspešna kariera (1998–2003)

uredi

Steven Spielberg, ki je opazoval nastop Catherine Zeta-Jones v miniseriji Titanik, jo je priporočil Martinu Campbellu, režiserju filma Zorro.[10] Catherine Zeta-Jones je nazadnje dobila glavno vlogo v filmu, kjer je zaigrala poleg sorojakov Anthonyja Hopkinsa in Antonia Banderasa. Za vlogo Elene se je naučila plesati, jahati in mečevati, začela pa je obiskovati tudi učne ure, pri katerih je odpravila svoj valižanski naglas.[10] V oceni njenega nastopa je revija Variety komentirala: »Zeta-Jones te uroči s svojo ljubkostjo kot središče pozornosti vsakogar, pri čemer se preda pogosto zahtevni psihični vlogi z impresivno milino.«[11] Za vlogo v filmu je bila nagrajena z nagrado Blockbuster Entertainment Award v kategoriji za »najljubšega ženskega novinca« in prejela nominaciji za dve nagradi; za nagrado Empire Award v kategoriji za »najboljšo britansko igralko«; in za nagrado Saturn Award v kategoriji za »najboljšo igralko«.

 
Catherine Zeta-Jones na filmskem festivalu Cannes Film Festival leta 1999.

Leta 1999 je poleg Seana Conneryja zaigrala v filmu Past, poleg Liama Neesona in Lili Taylor pa v filmu The Haunting. V naslednjem letu je zaigrala v kritično priznanem filmu Preprodajalci poleg svojega kasnejšnjega moža Michaela Douglasa. Film Preprodajalci je s strani medijev prejel veliko pohval, kritiki iz revije Dallas Observer so, na primer, film označili za »izjemen dosežek filmske industrije, čudovito in brutalno delo«.[12] Nastop Catherine Zeta-Jones ji je prislužil prvo nominacijo za zlati globus v kategoriji za »najboljšo stransko igralko - Film«[13] in mnogo drugih nominacij ter veliko pozornost kritikov.

Leta 2001 je dobila glavno vlogo v romantični komediji Ameriška ljubljenca poleg Julie Roberts, Billyja Crystala in Johna Cusacka. Film je prejel negativne ocene s strani filmskih kritikov. V reviji Los Angeles Weekly so, na primer, napisali, da film »ni le banalen, temveč agresivno, arogantno banalen.«[14] Kakorkoli že, zaslužil je veliko denarja, saj je imel več kot 138 milijonov $ dobička.[15] V filmu je igrala lik filmske zvezde Gwen Harrison.

Leta 2002 je Catherine Zeta-Jones nadaljevala s svojo dinamiko in zaigrala smrtonostno Velma Kelly v filmski upodobitvi Broadwayskega muzikala Chicago. Njen nastop so kritiki sprejeli pozitivno; v reviji Seattle Post-Intelligencer so, na primer, napisali: »Zeta-Jonesova čudovito zaigra veličastno in nesramno boginjo salonov.«[16] Tudi revija Slate je pohvalila njen nastop, zraven pa so dodali, da »ima skrivno samozavest, zaradi katere ne moreš nehati misliti nanjo - vedno - tekoči ples - in čeprav bi bila popolnoma v redu poklicna plesalka, z veličastnimi gibi in velikim dekoltejem«.[17]

Film Chicago je prejel velik komercialen uspeh, po svetu pa je zaslužil več kot 306 milijonov $[18] ter prejel veliko pozornosti s strani javnosti.[19] Leta 2003 je bila Catherine Zeta-Jones nagrajena z oskarjem v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«, nagrado BAFTA v kategoriji za »najboljšo igralko v stranski vlogi« in dve nagradi Screen Actors Guild Awards, samostojno v kategoriji za »izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi« in kot članica igralske zasedbe filma Chicago, nagrado v kategoriji za »izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu«. Tistega leta je glas posodila Marini v animiranem filmu Sinbad: Legenda sedmih morij poleg Brada Pitta ter zaigrala v filmu z značilnim črnim humorjem, Loči me in zapelji, kjer je imela poleg Georgea Clooneyja vlogo serijske ločenke Marilyn Rexroth.

2004 - danes

uredi

Leta 2004 je zaigrala stevardeso Amelio Warren v filmu Terminal in Europolsko agentko Isabel Lahiri v filmu Oceanovih 12, nadaljevanje filma Oceanovih 11. Kot članica igralske zasedbe tega filma je bila nominirana za nagrado Broadcast Film Critics Association Award v kategoriji za »najboljšo igralsko zasedbo«. Leta 2005 je ponovno upodobila vlogo Elene v nadaljevanju filma Zorro, Legenda o Zorru. Film je prejel negativne oziroma mešane ocene,[20] kakorkoli že, kritiki pa so pohvalili nastopa Antonia Bandere in Catherine Zeta-Jones. Film Legenda o Zorru je po svetu zaslužil več kot 142 milijonov $.[21]

 
Catherine Zeta-Jones z ameriškim poslovnežem Jamesom G. Howesom leta 2006

Leta 2007 je poleg Aarona Eckharta in Abigail Breslin v ameriški romantični komediji/drami Ljubezenski recept, priredbi nemškega filma Mostly Martha, za katero je bila nominirana za nagrado People's Choice Award. Film je v glavnem prejemal mešane do povprečne ocene,[22] vendar je užival velik komercialni uspeh in zaslužil več kot 92 milijonov $ po vsem svetu.[23] Claudia Puig iz revije USA Today je napisala, da Catherine Zeta-Jones »žari kot lik, ki končno najde ravnovesje med odlaganjem reči in razumevanjem pritožb.«[24]

Leta 2008 je poleg Guyja Pearcea in Saoirse Ronan zaigrala v filmu Izziv smrti, biografiji legendarnega eskapologista Harryja Houdinija na vrhuncu njegove kariere v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Film je večina kritikov pohvalila;[25] revija View London je, na primer, napisala: »Zeta-Jonesova je govorila z impresivnim Edinburghškim naglasom in za spremembo jo je enkratno videti v zgodovinski vlogi.«[26] Leta 2009 je Catherine Zeta-Jones zaigrala v romantični komediji The Rebound, v kateri je igrala štiridesetletno mater dveh otrok, ki se zaljubi v mlajšega moškega (upodobil ga je Justin Bartha). Film je v kinematografih v mnogih državah izšel leta 2009, v Združenih državah Amerike pa šele 25. decembra leta 2010.[27]

V avgustu 2010 je oznanila, da se bo ponovno pričela ukvarjati z glasbo in bo prvič zaigrala na Broadwayju, in sicer ob Angeli Lansbury v novi upodobitvi gledališke igre Mala nočna glasba, ki so jo začeli izvajati decembra leta 2009. Za svoj nastop v tem filmu je bila Catherine Zeta-Jones nagrajena z nagradami Outer Critics Circle Award, Drama Desk Award in Tony Award v kategoriji za »najboljšo glavno igralko v muzikalu«.[28]

Poleg igranja se Catherine Zeta-Jones ukvarja tudi z oglaševanjem, trenutno pa je govornica za priznano kozmetično podjetje Elizabeth Arden. Pojavila se je v mnogih reklamah za telefonsko podjetje T-Mobile in v eni za avtomobilsko podjetje Alfa Romeo. Postala bo tudi govornica za nakit iz znamke Di Modolo. Catherine Zeta-Jones so na njen rojstni dan 2010 nadeli naziv poveljnice reda britanskega imperija (CBE).[29]

V medijih

uredi

Dawn French in Jennifer Saunders sta posneli parodijo na Catherine Zeta-Jones kot omejeno slavno osebnost Catherine Spartak-Zeta-Douglas-Jones v seriji Back With a Vengeance, ki je vključena v njuno oddajo French & Saunders (Spartak je po vsej verjetnosti najslavnejši film, v katerem je igral njen tast). Catherine Spartak-Zeta-Douglas-Jones je bila prikazana kot oseba, ki nekaj časa govori z zelo opaznim valižanskim, nekaj časa pa z zelo opaznim ameriškim naglasom, ves čas pa uporablja fraze iz valižanskega jezika.

Parodijo Catherine Zeta-Jones so predvajali tudi na kanalu BBC, in sicer v oddaji The Impressions Show with Culshaw and Stephenson, kjer je Debra Stephenson brala Lepotico in zver ter pri tem menjavala valižanski in ameriški naglas. Catherine Zeta-Jones je omenjena v pesmi glasbene skupine Marina and the Diamonds, »Hollywood«, v kitici: »Oh my God, you look just like Shakira no, no, you're Catherine Zeta, actually my name's Marina« (»O moj Bog, izgledaš tako kot Shakira, ne, ne, ti si Catherine Zeta, pravzaprav mi je ime Marina«).

Catherine Zeta-Jones se je pojavila na naslovnicah mnogih revij, vključno z revijami Allure,[30] Harper's Bazaar, W, Vanity Fair in Vogue. Revija People jo je leta 1998 uvrstila na njihovo lestvico »najlepših ljudi«,[31] revija FHM ji je leta 2005 dodelila oseminšestdeseto mesto na njihovi lestvici »100 najprivlačnejših žensk na svetu«,[31] leta 2006 pa je na isti lestvici dosegla dvainosemdeseto mesto.[31] Zasedla je tudi petdeseto mesto na lestvici »100 najprivlačnejših privlačnih ljudi« revije VH1.[31] Leta 2010 jo je spletna revija Peoplestar.co.uk Celebrity Magazine uvrstila na peto mesto njihove lestvice »10 najlepših žensk na svetu«.[32]

Zasebno življenje

uredi

Catherine Zeta-Jones je igralca Michaela Douglasa, s katerim imata rojstni dan na isti dan in je natanko petindvajset let starejši od nje, spoznala na filmskem festivalu Deauville Film Festival v Franciji avgusta 1998, potem, ko ju je predstavil Danny DeVito. Hoditi sta pričela marca 1999. Trdi, da ji je, ko sta se spoznala, dejal: »Rad bi bil oče tvojih otrok.«[33] Zaročila sta se 31. decembra 1999, poročila pa sta se 18. novembra 2000 v hotelu Plaza v New Yorkju. Na poroki je pel tradicionalni valižanski zbor (Côr Cymraeg Rehoboth). Njen valižanski zlati poročni prstan je imel vgraviran keltski motiv, kupljen pa je bil v valižanskem mestu Aberystwyth.[34] Imata dva otroka. Njun prvi sin, Dylan Michael Douglas (poimenovan po pevcu Dylanu Thomasu), se je rodil 8. avgusta 2000, nosečnost Catherine Zeta-Jones pa je bila vključena v film Preprodajalci. Njuna hči, Carys Zeta Douglas, se je rodila 20. aprila 2003. Družina trenutno živi v New Yorkju.

Leta 2004 sta se Catherine Zeta-Jones in Michael Douglas odločila pravno ukrepati zoper zasledovalko Dawnette Knight, ki je bila obtožena, da je paru pošiljala nasilna pisma, ki so vsebovala grafične grožnje, s čimer je bilo ogroženo njeno življenje. V pričanju je Catherine Zeta-Jones povedala, da se je, ko je grožnje prebrala, tako tresla, da se je bala, da bo doživela živčni zlom.[35] Dawnette Knight je trdila, da je zaljubljena v Michaela Douglasa in priznala vse obtožbe na sodišču. Sodišče se je s primerom ukvarjalo od oktobra 2003 do maja 2004, Dawnette Knight pa je bila nazadnje obsojena na triletno zaporno kazen.

Filmografija

uredi
Leto Naslov Vloga Opombe
1990 Les 1001 nuits Šeherezada Slovensko: 1001 noč
1992 Christopher Columbus: The Discovery Beatriz
1993 Splitting Heirs Kitty
1994 The Cinder Path Victoria Chapman
The Return of the Native Eustacia Vye
1995 Katarina Velika Catherine II
Blue Juice Chloe
1996 Fantom Sala
1998 Zorro Eléna (De La Vega) Montero Blockbuster Entertainment Award za najljubšega ženskega novinca
Nominirana — Empire Award za najboljšo britansko igralko
Nominirana — Saturn Award za najljubšo igralko
1999 Past Virginia Baker Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko - Akcija
European Film Award za najboljšo igralko
Hiša strahov Theo Nominirana — Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko - Grozljivka
2000 Zvestoba do groba Charlie Nicholson
Preprodajalci Helena Ayala Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu
Nominirana — Blockbuster Entertainment Award za najljubšo igralko - Drama
Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko
Nominirana — Empire Award za najboljšo britansko igralko
Nominirana — Zlati globus za najboljšo stransko igralko - Film
2001 Ameriška ljubljenca Gwen Harrison
2002 Chicago Velma Kelly Academy Award za najboljšo stransko igralko
BAFTA Award za najboljšo igralko v stranski vlogi
Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko
Evening Standard British Film Award za najboljšo igralko
Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo stransko igralko
Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu
Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi
Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko - Film ali komedija
Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljšo stransko igralko
Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralsko zasedbo
2003 Sinbad: Legend sedmih morij Marina Glasovna vloga
Loči me in zapelji Marylin Rexroth
2004 Terminal Amelia Warren
Oceanovih 12 Isabel Lahiri Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo
2005 Legenda o Zorru Elena de la Vega Murrieta Nominirana — People's Choice Award za najljubšo žensko akcijsko zvezdnico
2007 Ljubezenski recept Kate Armstrong
2008 Izziv smrti Mary McGarvie
2009 The Rebound Sandy

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. ↑ Record #131634488 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ SNAC — 2010.
  3. ↑ Internet Broadway Database — 2000.
  4. ↑ »BWW TV: Nagrajenci s Tonyjem leta 2010 - Catherine Zeta-Jones«, od BroadwayWorld, BroadwayWorld.com, 14. junij 2010.
  5. ↑ Življenjepis Catherine Zeta Jones. Film Reference.com.
  6. ↑ Jones, Andy. Catherine o tem, kako je bilo na snemanju filma »Zorro«. TNT's Roughcut. Reprinted.
  7. ↑ »Catherine Zeta-Jones se udeleži pogreba njenih babic.« Telegraph.
  8. ↑ »Bi vam Rob Brydon lagal?«. Daily Post North Wales. 8. avgust 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2012. Pridobljeno 30. julija 2010.
  9. ↑ »Življenjepis Catherine Zeta-Jones«. Tiscali.co.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2009. Pridobljeno 17. oktobra 2009.
  10. ↑ 10,0 10,1 »Življenjepis Catherine Zeta-Jones«. Tiscali. Pridobljeno 14. avgusta 2006.
  11. ↑ By (29. junij 1998). »Ocena filma Zorro - Preberite analizo filma Zorro revije Variety«. Variety.com. Pridobljeno 17. oktobra 2009.
  12. ↑ »Dallas - Filmi - American High«. Dallasobserver.com. 4. januar 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2008. Pridobljeno 17. oktobra 2009.
  13. ↑ »Nominacije za zlati globus«. USA Today. 22. december 2000.
  14. ↑ Dargis, Manohla. »»Vsi so preneumni!««. Los Angeles Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2011. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  15. ↑ Ameriška ljubljenca na BoxOfficeMojo
  16. ↑ »Načičkani »Chicago«: Muzikal se vrne v filmu«. Seattlepi.nwsource.com. 27. december 2002. Pridobljeno 17. oktobra 2009.
  17. ↑ Edelstein, David. »Tango v celičnem bloku«. Slate magazine. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  18. ↑ »Chicago«. Box Office Mojo. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  19. ↑ »Chicago«. Metacritic. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  20. ↑ »Legenda o Zorru«. Metacritic. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  21. ↑ »Legenda o Zorru«. Box Office Mojo. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  22. ↑ »Ljubezenski recept«. Metacritic. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  23. ↑ »Ljubezenski recept«. Box Office Mojo. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  24. ↑ Puig, Claudia. »Ljubezenski recept: Kar, ugriznite!«. USA Today. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  25. ↑ »Izziv smrti«. Metacritic. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  26. ↑ »Izziv smrti«. View London. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  27. ↑ http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3i266ae09ea03f402751666a4e36f8685d
  28. ↑ Catherine Zeta Jones dobi nagrado Tony
  29. ↑ London Gazette: (Supplement) no. 59446, p. 7, 12. junij 2010.
  30. ↑ »Catherine Zeta-Jones se sleče za revijo Allure«. Stylelist.com. Arhivirano iz spletišča dne 11. septembra 2012. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  31. ↑ 31,0 31,1 31,2 31,3 »Življenjepis Catherine Zeta-Jones«. Internet Movie Database. Pridobljeno 9. decembra 2010.
  32. ↑ »10 najlepših žensk na svetu« Arhivirano 2015-12-24 na Wayback Machine., peoplestar.co.uk, Pridobljeno dne 8. oktober 2010.
  33. ↑ Ženski stavek iz klepeta, ki je ujel Catherine Zeta-Jones. The Sydney Morning Herald. 12. julij 2007.
  34. ↑ »Življenjepis Catherine Zeta-Jones«. IMDB.com. 1. oktober 2008. Pridobljeno 1. oktobra 2008.
  35. ↑ Tri leta zapora za zasledovalko Catherine Zeta-Jones iz BBC News Wales

Zunanje povezave

uredi
 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Catherine Zeta-Jones.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Catherine_Zeta-Jones&oldid=6248769«