Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.

Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m. je ena izmed glavnih železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.
Železniška proga pri Šalovcih
Splošno
Kategorija	glavna
Del proge/sistema	V. koridor
Država	Slovenija
Upravljalec	Slovenske železnice
Tehnični podatki
Št. tirov	1
Oznaka km	0-69,2
Sistem vleke	3 kV
Dolžina proge	69,2 km
Prepustna moč	34
Izkoristek prepustne moči	88 %
Portal Železniški promet

Začetna železniška postaja je Ormož, medtem ko je končna Hodoš. Po končni postaji se proga nadaljuje na Madžarsko.

Zgodovina proge

Leta 1907, v času Avstro-Ogrske monarhije, je bila zgrajena proga Murska Sobota–Zalalövő. Ker je del Prekmurja do Murske Sobote spadal pod ogrsko oblast, je Ogrska monarhija zgradila progo do meje svoje pravne oblasti in s tem povezala Mursko Soboto s centrom v Budimpešti.

V času Kraljevine SHS, 1924. leta, je bil zgrajen tudi odsek proge Ljutomer–Murska Sobota. Tako je z vzpostavitvijo proge Prekmurje postalo povezano s centrom v Ljubljani in istočasno je proga povezala Slovenijo z Budimpešto.

1945. leta je madžarska stran zaradi upada prometa ukinila progo med Zalalövőm in Hodošem. Zgrajena je bila namreč proga Budimpešta–Zagreb–Reka; slednja je postala madžarsko matično pristanišče, proga pa prometno pomembnejša kot ukinjeni odsek. Meja med Jugoslavijo in Madžarsko pa je postala meja na "železni zavesi", zato se je moralo število mejnih prehodov z Madžarsko v tistem času zmanjšati.

Leta 1968 pa je tudi slovenska stran zaradi racionalizacije železniškega sektorja med drugimi progami ukinila tudi progo Murska Sobota–Hodoš.

Odsek Puconci–Hodoš–državna meja–Zalalövő

Zamisel o gradnji manjkajoče proge se je porodila kmalu po ukinitvi proge v letu 1968, saj je Slovenija in s tem slovensko gospodarstvo z ukinitvijo proge izgubilo neposredno povezavo z Madžarsko. Prvi dokumenti o tem segajo že v sredino sedemdesetih let 20. stoletja, medtem ko je bila že leta 1981 izdelana prva študija, ki je ocenjevala možnosti ponovne vzpostavitve železniške povezave in ocenjevala ekonomičnost izgradnje take proge.

Gradnja nove povezave se je uradno začela 30. aprila 1999, ko je bil položen temeljni kamen. Progo je projektiralo SŽ - Projektivno podjetje, zgradilo jo je podjetje SCT, d.d., s partnerjema GIZ Gradis in Primorje, d.d. Signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave je projektiralo in vgradilo podjetje Siemens AG Avstrija. Tirnice so se na mejni postaji Hodoš srečale konec septembra 2000.

Železniška proga je na omenjenem odseku enotirna elektrificirana proga dolžine 43,5 kilometra, od tega je je v Sloveniji 24,5 kilometra, na Madžarskem pa 19 kilometrov. Opremljena je z najsodobnejšimi elektronskimi signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi napravami, večina križanj s cestami je izvennivojskih, vsa nivojska križanja pa so zavarovana z avtomatskimi zapornicami ali s polzapornicami. Proga omogoča teoretične hitrosti vlakov do 160 kilometrov na uro.

16. maja 2001 sta predsednika vlad Slovenije in Madžarske Janez Drnovšek in Viktor Orbán slovesno odprla novo progo, s tem je bila ponovno vzpostavljena neposredna železniška povezava med sosednjima državama. Prvi vlaki so po novi progi zapeljali takoj po odprtju 17. maja 2001.

Odsek Puconci–Hodoš je bil zadnji manjkajoči del V. kretskega prometnega koridorja Lyon–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–Kijev oziroma v letu 2010 nastalega 6. prednostnega transportnega koridorja Almeria–Valencija–Lyon–Milano–Benetke–Ljubljana–Budimpešta–Záhony. Je sestavni del slovenskega železniškega magistralnega omrežja Koper/Sežana - Ljubljana - Pragersko - Hodoš in povezuje severno Italijo, luko Koper in Slovenijo s Srednjo in Vzhodno Evropo.

Trasa proge

Ormož–Hodoš–d. m.

Legenda upravljana / obstoječa   ukinita / razstavljena ali načrtovana železnica metro/lahka železnica železniška postaja/postaja metra postajališče postaja brez potniškega prometa tovorna postaja delno uporabljene postajališče konec proge odsek odsek v tunelu viadukt most tunel pod vodo sprememba kilometrine državna meja / različna železniško-cestni prehod     elektrificiran odsek      proti Pragerskemu    Ormož proti Središču ob Dravi    Pavlovski potok       Pušenci Pavlovski potok       Ivanjkovci Pavlovski potok       Pavlovski potok    Mekotnjak     Kostanjevica       Ljutomer mesto Ščavnica           Ljutomer    proti Gornji Radgoni    Grlava    Veržej Stara Mura    Mura    Kapusnjek           Lipovci    Murska Sobota Ledava        Mačkovski potok (Puconski kanal)       Puconci Mačkovski potok           Dankovci Mačkovski potok           Mačkovci            Peskovski potok        Gornji Petrovci Peskovski potok    Velika Krka       Šalovci Dolenski potok       Hodoš    državna meja Slovenija - Madžarska    Bajánsenye    proti Zalaegerszegu

Glej tudi

• seznam železniških prog v Sloveniji

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m. v Wikimedijini zbirki