Sobek

Sobek, tudi Sebek, Sohet, Sobk in Sobki (grško starogrško Σοῦχος Sohos, latinsko Suhus) je bil staroegipčanski bog z zapleteno in spremenljivo naravo. Povezovali so ga z nilskim ali zahodnoafriškim krokodilom in ga upodabljali kot takega ali človeka s krokodiljo glavo. Povezovali so ga tudi s faraonsko močjo, plodnostjo in hrabrostjo, vendar je služil kot zaščitniško božanstvo z nadčloveškimi lastnostmi. Ščitil je predvsem pred nevarnostmi, ki so pretile iz Nila.

Sobek Grški zapis starogrško Σοῦχος [Sohos]
Egipčanski bog
Ime v hieroglifih	ali
Kultno središče	Krokodilopolis, Faijum, Kom Ombo
Simbol	krokodil
Osebne informacije
Starši	Set/Hnum in Neit
Partner	Renenutet ali Mešhenet

Zgodovina

Sobek je bil v staroegipčanskem panteonu prisoten že v Starem kraljestvu (okoli 2686-2181 pr. n. št.) in se obdržal do rimskega obdobja Egipta (okoli 30 pr. n. št.-350 pr. n. št.). Prvič je bil omenjen v več piramidnih besedilih iz Starega kraljestva, zlasti v uroku PT 317, ki poveličuje faraona kot utelešenje boga-krokodila in se bere:

Unis je Sobek, zeleno operjen, s čuječim obrazom in dvignenim čelom, sijajen, ki je prišel iz stegna in repa velike boginje v sončno svetlobo… Unis se je pojavil kot Sobek, Neitin sin. Unis bo jedel z njegovimi usti, uriniral in kopuliral z njegovim penisom. Unis je gospodar semena, ki jemlje ženske njihovim možem, da bi ustregle poželenju njegovega srca.

Izvor Sobekovega imena Sbk je sporen, večina egiptologov pa je prepričana, da izhaja iz glagola oploditi.

Kip Sobeka iz pogrebnega templja Amenemheta III. v Faijumu; Ašmolejski muzej, Oxford

Kip Sobeka iz poznega egipčanskega obdobja (okoli 400–250 pr. n. št.) s sokoljo glavo Ra-Harahtija, ki kaže na zlitje Sobeka in Raja v Sobek-Raja; Walters Art Museum, Baltimore

Relief iz templja v Kom Ombu s podobo Sobeka v zanj značini opravi s cepcem in vladarskim kiltom; ankh je simboliziral njegovo vlogo Ozirisovega zdravilca, sončna krona pa je simbolizirala eno od številnih oblik Raja

Četudi so Sobeka častili že v Starem kraljestvu, je pravo veljavo dobil šele v Srednjem kraljestvu (okoli 2055-1650 pr. n. št.) zlasti med vladanjem Amenemheta III. iz Dvanajste dinastije. S Sobekom je bil še posebej povezan Faijum. Amenemhet III. in drugo dinasti iz tega obdobja so Sobeku zgradili več svetišč, pogosto prav v Faijumu. V tem obdobju je Sobek doživel več pomembnih sprememb: zlil se je bogom nebeškega kraljestva s sokoljo glavo Horom, s čimer se je še bolj povezal z egipčanskimi vladarji in dobil v egipčanskem panteonu še bolj ugledno mesto. Z zlivanjem je njegova narava postala še bolj kompleksna, ker je vstopil v triado Hora in njegovih staršev Ozirisa in Izide.

Sobek je zaradi svoje povezave s Horom dobil vlogo sončnega božanstva. Kasneje se je z njegovim zlivanjem z glavnim sončnim bogom Rajem v božanstvo Sobek-Ra njegova vloga še okrepila. Sobek-Hor se je obdržal do Novega kraljestva (1550–1069 pr. n. št.), največji ugled pa je imel v zadnjih egipčanskih dinastijah. Takšno razumevanje boga se je obdržalo do padca zadnje domorodne egipčanske dinastije pred grškim in rimskim obdobjem Egipta (okoli 332 pr. n. št.-390 n. št.).

Kultna središča

Sobekovo kultno središče je bila cela Faijumska regija – Dežela jezera, približno 100 km jugozahodno od Kaira. Večine faijumskih mest je imela lokalne različke boga Sobeka: v Tebtunisu Soknebtunisa, v Bakiasu Sokonnokonija in v neznanem kraju Sukseja. V Karanisu so častili dve obliki boga: Pneferosa in Petsuhosa. Za kultne podobe Petsuhosa so uporabljali mumificirane krokodile.

Sobek Šedeti, zavetnik faijumskega glavnega mesta Krokodilopolis (egipčansko Šedet), je bil najbolj prominentna oblika boga. V Šedetu so Sobeku v čast zgradili več zgradb, zato je mesto postalo najpomembnejše mesto v Arsinojskem nomu. Domneva se, da je prvo širitev Sobekovega glavnega templja spodbudil Ptolemaj II. Filadelf (vladal 288-246 pr. n. št.). V glavnem templju v Šedetu so posebni svečeniki, imenovani »preroki krokodiljega boga«, služili samo njemu. Samo oni so v Deželi jezera tudi pokopavali mumificitrana trupla krokodilov-bogov.

Drugo pomembno Sobekovo kultno središče je bil Kom Ombo v južnem Egiptu približno 50 km severno od Asuana. Zgrajen je bil v grško-rimskem obdobju. Sobekov tempelj se je imenoval Per-Sobek ali Sobekova hiša.

Galerija

• 
  Skrinja iz rimskega obdobja Egipta s podobo faraona med darovanjem bogu Sobeku; Walters Art Museum, Baltimore
• 
  Sobek v svojo krokodilji obliki, Dvanajsta dinastija, Staatliches Museum Ägyptischer Kunst, München
• 
  Amenhotep III. s Sobek-Horom, Muzej Luksor
• 
  Mumificirani krokodili različnih starosti, Muzej krokodilov, Asuan
• 
  Mumificirani krokodili, Muzej krokodilov, Asuan
• 
  Sobek s sončnimi atributi na reliefu iz Kom Omba
• 
  Glava krokodila iz temno modrega stekla je služila kot intarzija, Walters Art Museum, Baltimore

Viri

• Allen, James P.; Manuelian, Peter Der (2005). The Ancient Egyptian Pyramid Texts. Atlanta: Society of Biblical Literature. str. 471. ISBN 9781589831827.
• Bresciani, Edda (2005). Sobek, Lord of the Land of the Lake. Divine Creatures: Animal Mummies in Ancient Egypt. Cairo: The American University in Cairo Press. str. 199–206. ISBN 9789774248580.
• Frankfurter, David (1998). Religion in Roman Egypt: Assimilation and Resistance. Princeton: Princeton University Press. str. 314. ISBN 978-0-691-07054-4.
• Ikram, Salima (2005). Protecting Pets and Cleaning Crocodiles: The Animal Mummy Project. Divine Creatures: Animal Mummies in Ancient Egypt. Cairo: The American University in Cairo Press. str. 207–227. ISBN 9789774248580.
• Murray, Mary Alice (2004). The Splendor that was Egypt. London: Courier Corporation. str. 256. ISBN 9780486431000.
• O'Connor, David. From Topography to Cosmos: Ancient Egypt's Multiple Maps. In Ancient Perspectives: Maps and Their Place in Mesopotamia, Egypt, Greece, and Rom. Uredil Richard J.A. Talbert. str. 47–79. Chicago: University of Chicago Press, 2012.
• Tait, John. The Book of the Fayum: Mystery in a Known Landscape. V Mysterious Lands. Uredila David O'Connor in Stephen Quirke. str. 183–202. Portland: Cavendish Publishing, 2003.
• Zecchi, Marco (2010). Sobek of Shedet: The Crocodile God in the Fayyum in the Dynastic Period. Umbria: Tau Editrice. str. 206. ISBN 9788862441155.