Pojdi na vsebino

Noč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči
Nočna panorama Ljubljane
Luka Koper ponoči

Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Čas, ko je Sonce nad obzorjem, pa je dan. Noč in dan skupaj tvorita 24 urni koledarski dan. Čas dneva (dnevne svetlobe) se spreminja zaradi več faktorjev: letnega časa, zemljepisne širine in dolžine ali časovnega pasu. Zaradi tega je noč v zimskem čas daljša, v poletnem pa krajša.

Trenutek, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, je polnoč. Ta predstavlja tudi začetek koledarskega dneva. Čas od začetka somraka do noči je večer. Časa od jutra (svita) do večera (mraka), ((koledarski) dan), ne smemo zamenjevati z dnevom, enoto za čas.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Slovenščina in slovanski jeziki

[uredi | uredi kodo]

Slovanska imena za noč so sorodna. Osnova izhaja iz praslovanščine, (*notь, *noktь) in tej so podobne litvansko naktis, latvijsko nakts, staroprusko naktin.[1][2] To je podedovano od (pra)indoevropske *nókʷts.

beloruščina ноч
нощ[2]
bolgarščina нощ
bosanščina noć
češčina noc
črnogorščina noć
gornjelužiška srbščina nóc[2]
hrvaščina noć
kašubščina noc[2]
makedonščina ноќ
poljščina noc
rusinščina  
ruščina ночь
slovaščina noc
spodnjelužiška srbščina noc[2]
srbščina ноћ/noć
šlezijščina  
ukrajinščina ніч
   
starovzhodnoslovanščina ночь[2]
stara cerkvena slovanščina ношть[1]
нощь[2]
polabščina nüc [2]
volapik neit[2]

Noč v mitologiji

[uredi | uredi kodo]
Nikta, grška boginja noči, William-Adolphe Bouguereau, Noč (La Nuit), 1883
Not, nordijska boginja noči in njen konj Hrimfaksi, Peter Nicolai Arbo

V grški mitologiji je bila boginja noči Nikta (Niks, starogrško starogrško Νύξ, Νυκτός: Níx, Niktós - noč). V rimski mitologiji ji odgovarja Noks (Nox - noč).[1] Stari Grki in Rimljani Nikte niso spoštovali in ji niso posvečali svetišč. Upodabljali so jo kot zamišljeno žensko s prekritim obrazom v temni obleki.

V nordijski mitologiji je bila boginja noči Not (Nótt), hči Narfija, personifikacije noči, in Aude. Njen tretji mož Delingr je bil personifikacija polnoči. Njun sin Dagr je predstavljal dan. Noti in njenemu sinu so bogovi dali kočije s konjsko vprego in jih postavili na nebo da vsaka dva poldneva obkrožijo Zemljo. Notino kočijo je vlekel črni konj Hrimfaksi, ki je v rani zori pokrival zemljo z roso, s kapljicami iz svojih zapenjenih ust.

Noči skozi zgodovino

[uredi | uredi kodo]

Prazniki in običaji

[uredi | uredi kodo]

Noč v kulturi

[uredi | uredi kodo]

Glasba

[uredi | uredi kodo]

Pesništvo

[uredi | uredi kodo]

Pripovedništvo

[uredi | uredi kodo]

Slikarstvo

[uredi | uredi kodo]
Vincent van Gogh, Zvezdna noč nad Rono, 1889
Rihard Jakopič, Nočni motiv iz Schwabinga, 1899

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 Snoj (1997), str. 386.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 2,8 »night« (v angleščini). Wikislovar. Pridobljeno 28. januarja 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]