Pravila konkurence v EU

V EU veljajo stroga pravila za varstvo svobodne konkurence. V skladu s temi pravili so nekatere prakse prepovedane.

Če podjetje krši predpise EU o konkurenci, lahko plača globo tudi v višini 10 % letnega prometa na svetovnem trgu. V nekaterih državah EU stroge kazni, vključno zaporna kazen, grozijo tudi direktorjem podjetij, ki kršijo te predpise.

Konkurenčna pravila EU se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah – sodišča v državah zagotavljajo njihovo spoštovanje. Pravila veljajo ne samo za podjetja, ampak za vse organizacije, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo (kot so trgovinska združenja, panožne skupine itd.).

Nekateri primeri kršitve konkurenčnih pravil EU so predstavljeni na spletišču o konkurenci.

Nezakoniti stiki in dogovori

Gre za dogovore, ki jih poznamo kot kartele in ki so prepovedani, saj omejujejo konkurenco. Lahko imajo različne oblike, podjetjem jih niti ni treba uradno potrditi. Najpogostejši primeri takih dogovorov so:

• določanje cen
• razdelitev trga
• dodelitev strank
• omejevanje proizvodnje
• distribucijski dogovori med dobavitelji in prodajalci, ko na primer ceno izdelka, ki se zaračuna strankam, določi dobavitelj.

Kot protikonkurenčna praksa lahko veljajo vsi dogovori in izmenjave informacij med podjetjem in njegovimi konkurenti, ki zmanjšujejo strateško negotovost podjetja na trgu (v zvezi s proizvodnimi stroški, prometom, zmogljivostjo, načrti trženja itd.).

Podjetja zato najbolje ravnajo, če:

• ne določajo cen in drugih pogojev poslovanja,
• ne omejujejo proizvodnje,
• medsebojno ne delijo trgov,
• ne izmenjujejo strateških informacij o svojem podjetju.

Nekateri dogovori niso prepovedani – kadar koristijo potrošnikom in gospodarstvu v celoti. Primer takih dogovorov so sporazumi o raziskavah in razvoju ter prenosu tehnologij. Ti primeri so zajeti v uredbi o skupinskih izjemah en .

Zloraba prevladujočega položaja

Če ima podjetje velik tržni delež, je njegov položaj prevladujoč, zato mora še zlasti poskrbeti, da ne:

• zaračunava nerazumno visokih cen, s katerimi bi izkoriščalo potrošnike,
• zaračunava nerealno nizkih cen, s katerimi bi lahko s trga pregnalo konkurenčna podjetja,
• diskriminira med potrošniki,
• ne določa pogojev trgovanja svojim poslovnim partnerjem.