Pojdi na vsebino

Scarlett Johansson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Portret
RojstvoScarlett Ingrid Johansson
22. november 1984({{padleft:1984|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…] (39 let)
Manhattan[4]
Državljanstvo ZDA
Poklicfilmska igralka, pevka, modelka, gledališka igralka, glasovna igralka, studijska glasbenica, filmska režiserka, igralka
Leta aktivnosti1994–danes
ZakonciRyan Reynolds (2008–2011); (ločena)
Romain Dauriac (2014-)
Otroci1
PodpisPodpis

Scarlett Ingrid Johansson,[5] ameriška filmska, televizijska in gledališka igralka, pevka ter tekstopiska, * 22. november 1984, New York, New York, Združene države Amerike.

Svoj prvi film je Scarlett Johansson posnela leta 1994 in sicer film z naslovom North, kasneje pa je bila nominirana za nagrado Independent Spirit Award za najboljšo glavno žensko vlogo in sicer za svoj nastop v filmu Mladoletnici na begu. Svoj preboj je doživela leta 1998, ko je igrala v filmu Šepetati konjem. Njen drugi pomembnejši film, film Svet Duhov iz leta 2001, je dobil v glavnem negativne kritike, vendar je Scarlett Johansson zanj vseeno dobila nagrado Chlotrudis Award za najboljšo stransko igralko.

Prehod v filme za odrasle je naredila, ko se je poleg igralca Billa Murrayja leta 2004 pojavila v filmu režiserke Sofie Coppola, Zgubljeno s prevodom. Za svoj nastop v tem filmu je prejela nagrado BAFTA Award za najboljšo igralko v glavni vlogi, kritiki pa so njen nastop v glavnem hvalili. Igrala je tudi v filmu Dekle z bisernim uhanom, ki ji je leta 2003 prislužil dve nominaciji za nagrado Zlati globus. Z vlogo v filmu Ljubezenska pesem za Bobbyja Longa si je prislužila tretjo nominacijo za Zlati globus v svoji karieri in sicer v kategoriji za »najboljšo igralko v dramskem filmu«. Po pojavu v filmu Otok so kritiki Scarlett Johansson ponovno začeli hvaliti, za vlogo v filmu Woodyja Allena, Zadnji udarec, pa je dobila četrto nominacijo za Zlati globus in sicer za najboljšo stransko igralko v filmu. Temu je sledil še en film Woodyja Allena, in sicer film z naslovom Scoop s Hughom Jackmanom. Nato je igrala v filmu Briana de Palme, Črna dalija, temu pa je sledil njen drugi film, posnet v sodelovanju s Hughom Jackmanom, in sicer film Skrivnostna sled, v katerem je igral tudi Christian Bale.

Po letu 2007, ko je Scarlett Johansson igrala v filmu Varuškin dnevnik, je leta 2008 dobila vlogo Mary Boleyn v filmu Druga sestra Boleyn poleg Natalie Portman in Erica Bane, ki pa je bila precej različna od njenih prejšnjih vlog. Poleg Javierja Bardema in Penélope Cruz je igrala tudi v filmu Woodyja Allena, Ljubezen v Barceloni. Za film Mu pač ni do tebe, v katerem je igrala leta 2009, je v glavnem prejela pozitivne kritike, kot Black Widow pa se bo poleg Roberta Downeyja ml. in Samuela L. Jacksona pojavila v filmu Iron Man 2.

Scarlett je zaslovela v večini marvelovih filmih kot so: stotnik amerika zimski vojak, mascevalci, mascevalci ultronova doba...

20. maja 2008 je izšel prvi glasbeni album Scarlett Johansson, album z naslovom Anywhere I Lay My Head, ki je vključeval tudi pesmi Toma Waitsa. Njen drugi glasbeni album, Break Up, ki je nastal v sodelovanju s Peteom Yornom, je izšel septembra leta 2009.

Leta 2020 bo izšel film v katerem ima Scarlett Johansson glavno vlogo kot Natasha Romanoff (black widow).

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Scarlett Ingrid Johansson se je rodila 22. novembra leta 1984 v New Yorkju, New York, Združene države Amerike očetu Karstenu Johanssonu, arhitektu danskega porekla in mami Melanie Sloan, ki prihaja iz družine Aškenazi Judov iz Bronxa, sama pa je po poklicu producentka. Njen dedek je bil Ejner Johansson, scenarist in režiser.[6][7][8][9] Njena starša sta se spoznala na Danskem, kjer je živela babica Scarlett Johansson, Dorothy, bivša knjižničarka in osnovnošolska učiteljica.[10] Scarlett Johansson ima tudi starejšo sestro Vanesso ki je igralka; starejšega brata Adriana; brata dvojčka Hunterja (ki se je pojavil v filmu Mladoletnici na begu s Scarlett Johansson);[11] in polbrata Christiana iz očetovega prejšnjega zakona.

Scarlett Johansson je odrasla v gospodinjstvu z »malo denarja«,[8] ter mamo, ki je bila »nora na filme.«[12] Ona in njen brat dvojček, Hunter, sta se šolala na osnovni šoli P.S. 41 v Greenwich Villageu.[13] Scarlett Johansson se je začela učiti igralstva leta 2002, ko se je šolala na šoli Professional Children's School v Manhattanu.[14]

Igralska kariera

[uredi | uredi kodo]

Prve vloge

[uredi | uredi kodo]

Scarlett Johansson je že v otroštvu pričela z igranjem, saj jo je njena mama že od malega vodila na razne avdicije.[8] V starosti devet let se je pojavila v fantazijski komediji North kot hčerka Johna Ritterja.[15] Po nekaj manjših filmskih vlogah leta 1995 in sicer v filmih, kot so Utemeljeni sum kot hčerka Seana Conneryja in Kate Capshaw ter v filmu iz leta 1996, If Lucy Fell, je Scarlett Johansson dobila vlogo Amande v filmu Lise Krueger, Mladoletnici na begu. Za ta film je Scarlett Johansson prejela nagrado Independent Spirit Award za najboljšo glavno žensko vlogo[15] ter mnogo pohval s strani kritikov. Eden izmed kritikov je napisal: »Film zraste pri tebi, kar je velika zasluga očarljivost … Scarlett Johansson«,[16] med tem ko je kritik za San Francisco Chronicle, Mick LaSalle, pohvalil njeno »mirno avro« ter napovedal, da »če bo prišla skozi puberteto s to nemoteno avro, bo postala pomembna igralka.«[17]

Leta 1997 je imela Scarlett Johansson nekaj manjših vlog v filmih, kot sta Sam doma 3 in Fall, je ponovno pritegnila pozornost kritikov leta 1998 z vlogo v filmu Šepetati konjem, ki ga je režiral Robert Redford.[15] Za vlogo v tem filmu je prejela nominacijo za nagrado Chicago Film Critics Association Award za najbolj obetavnega novinca.[18] Leta 1998 je odšla tudi na avdicijo za glavno vlogo v filmu Past za starše, ki pa je ni dobila: vlogo dvojčic je kasneje odigrala Lindsay Lohan. Leta 1999 se je pojavila v filmu My Brother the Pig in filmu bratov Coen, Mož, ki ga ni bilo ter v videospotu za pesem Mandy Moore, »Candy«.[19] Kljub temu, da film ni zaslužil veliko,[20] je Scarlett Johansson za svojo vlogo v filmu Svet duhov iz leta 2001 prejela mnogo pohval s strani kritikov, ki so ta nastop označili za njen »preboj«.[21][22][23] V dobro so ji šteli »občutljivost in talent, ki je za njeno starost naravnost neverjeten,«[24] dobila pa je tudi nagrado Chlotrudis za najboljšo stransko igralko[25] in nagrado Toronto Film Critics Association Awards za najboljšo stransko igralko[26] ter bila nominirana za nagrado Online Film Critics Society Award za najboljšo stransko igralko.[27] Leta 2002 se je Scarlett Johansson poleg Davida Arquetteja pojavila v filmu Pajki napadajo.

Odrasle vloge

[uredi | uredi kodo]

Scarlett Johansson je prvo odraslo vlogo dobila, ko je igrala v filmu Sofie Coppola z naslovom Zgubljeno s prevodom, kjer je poleg Billa Murrayja igrala mlado žensko po imenu Charlotte.[28][29] Kritik Roger Ebert je Murrayja in Johanssonovo ter film sam pohvalil, ko je napisal, da je vse skupaj »ljubko in žalostno hkrati kot tudi zajedljivo in smešno.«[30] O njenem nastopu je kritik napisal tudi, da »pomirja in razvedri,«[31] revija New York Times pa je objavila: »V starosti 18 let igralka ne uide vlogam, kot so 25-letnice, kjer mora uporabiti svoj hripavi glas … gdč. Johansson v nastopanju sicer ni tako izvedena kot g. Murray, vendar je ga. Coppola obšla to in poudarila Charlotteino preprostost in radovednost kot glavni lastnosti njenega lika.«[32] Scarlett Johansson si je s tem filmom prislužila nagrado BAFTA Award za najboljšo glavno igralko[33] in nagrado Boston Society of Film Critics Award za najboljšo igralko[34] ter bila nominirana za Zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko v muzikalu ali komičnem filmu«.[35] S strani raznih organizacij filmskih kritikov je prejela še mnoge druge nagrade, vključno z nagradami, kot so Broadcast Film Critics Association za najboljšo stransko igralko,[36] Chicago Film Critics Association za najboljšo igralko,[18] Phoenix Film Critics Society za najboljšo igralko[37] in Chlotrudis Awards za najboljšo igralko.[38]

Scarlett Johansson je dobila vlogo Griet v filmu Petra Webbra z naslovom Dekle z bisernim uhanom. Povedali so, da »se je občinstvo počutilo, kot da vohuni za trenutkom umetniškega navdiha, ko se slikar Vermeer odloči za naslov svoje slike,« je USA Today pohvalil Scarlett samo, saj naj bi imela »dobro leto, občinstvo pa bi jo moralo spoznati.«[39] V svoji oceni filma je kritik za revijo the New Yorker, Anthony Lane napisal: »Kar Webberjev film ohranja živ, je vsa ta napetost … in - najbolj od vsega - nastop Scarlett Johansson. Pogosto je brez besed, blizu zaslonu, vendar počaka na napetost; to je v vsakem pogledu njen film, ne Vermeerjev.«[40] Owen Gleiberman je za Entertainment Weekly pohvalil njen »skorajda tih nastop«, kar je razložil z besedami: »Prepletanje izrazov na njenem obrazu označujejo strah, nevednost, radovednost in privlačnost, kar je zelo dramatično.«[41] Organizaciji Hollywood Foreign Press Association in British Academy of Film and Television Arts sta se strinjali, da bosta Johanessovo nominirali za nagrado Zlati globus za najboljšo igralko v dramskem filmu[35] in za nagrado BAFTA Award za najboljšo glavno igralko.[33] Nominirana je bila tudi za nagrade London Film Critics' Circle za najboljšo igralko,[42] Phoenix Film Critics Society za najboljšo igralko[37] in British Independent Film Awards za najboljšo igralko.[43]

Bila je povabljena, da se pridruži organizaciji Academy of Motion Picture Arts and Sciences v juniju 2004.[44] V istem letu je imela glasovno vlogo v animiranem filmu Spužvak Robi kvadrohlač in igrala v filmski upodobitvi romana Oscarja Wildea, Lady Windermere's Fan, z naslovom Zapeljivka poleg Helen Hunt in Toma Wilkinsona. Zapeljivka je zaslužila veliko denarja,[45] hkrati pa dobivala v glavnem dobre ocene s strani kritikov.[46] Film, ki je v Združenih državah Amerike izšel v omejeni izdaji, so opisali kot »Hollywoodsko nezakonitost, ki misli tudi na prilagajanje zaslonom« z »bolečim razkorakom med britanskimi igralci (Tom Wilkinson in Stephen Campbell Moore), ki so zadovoljni z Wildeovimi aforizami … in američani, kot sta Helen Hunt in Scarlett Johansson, ki imajo le malo povezave z angleščino v Wildeovem stilu.«[47] Pojavila se je tudi v kritično neuspešnem[48] najstniškem filmu z naslovom Popolen učinek in v stranski vlogi poleg Topherja Gracea in Dennisa Quaida v bolje ocenjenem filmu V dobri družbi.[49] Njen nastop v južni drami, Ljubezenska pesem za Bobbyja Longa ji je prislužil že tretjo nominacijo za Zlati globus v kategoriji za »najboljšo igralko v dramskem filmu«. Dobila je vlogo v filmu Misija nemogoče 3, vendar naj bi jo zavrnila zaradi konfliktov z zvezdo filma, Tomom Cruiseom, kar pa sta v javnosti zanikala oba.[50] V filmu jo je nadomestila Keri Russell.

2005–2007

[uredi | uredi kodo]
Scarlett Johansson na snemanju filma Ljubezen v Barceloni v letu 2007.

V juliju leta 2005 je Scarlett Johansson nastopila z Ewanom McGregorjem v znanstveno fantastičnem filmu Michaela Bayja z naslovom Otok. V filmu je igrala Sarah Jordan in njen klon, Jordan Two Delta. Film je zaslužil zelo veliko denarja,[51] hkrati pa je prejel mešane ocene s strani kritikov.[52][53] V kontrastu je bila njena vloga Nole, ameriške igralke, s katero je obseden Chris (Jonathan Rhys-Meyers) v drami Woodyja Allena, Zadnji udarec, ocenjena bolje. Revija New York Times je napisala: »Gdč. Johansson in g. Rhys-Meyers sestavljata nekaj najboljšega igranja, ki mu v filmih Woodyja Allena nismo bili priča že dolgo časa, vendar jima uhaja čustven odklop.«[54] Mick LaSalle, ki piše za San Francisco Chronicle, je napisal, da je Scarlett Johansson »neke vrste 'elektrarna' že od samega začetka svoje kariere,« ter da je bil njen nastop v tem filmu »naravnost presenetljiv.«[55] Scarlett Johansson je prejela že svojo četrto nominacijo za nagrado Zlati globus,[35] hkrati pa si je s tem filmom prislužila tudi nominacijo za nagrado Chicago Film Critics Association in sicer v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«.[18]

Ponovno se je v filmu Woodyja Allena leta 2006, ko je poleg Hugha Jackmana igrala v filmu Scoop. Med tem, ko je film užival v velikem zaslužku,[56] je prejemal povprečne ocene s strani kritikov.[57][58] Revija New York Times je film označila za »ne posebno smešnega, a vseeno nenavadno privlačnega«, ter ga primerjal s filmom The Thin Man, za katerega je napisal: »Johanssonova zagotovo ni nekakšna Myrna Loy«, njen »nastop je vsepovsod … vendar na koncu deluje šele v tem filmu. G. Allen se zdi srečen že samo ob gledanju njenega nastopa, tako kot mi.«[59] Revija New York je napisala: »Johanessonova nima naravnega vzgona za igranje takšnih vlog, kot je na primer Nancy Drew« ampak »je dovolj pametna, da ve, kaj potrebuje (kot mlajša Diane Keaton), da se zbudi.«[60] Revija USA Today je kritizirala »njeno dostavo Allenesqueove črte« kot »nerodno« in »včasih se zdi, da ima čez glavo igranja v sodelovanju z Allenom.«[61] V istem letu se je Scarlett Johansson pojavila v filmu Briana De Palme z naslovom Črna dalija, ki so ga snemali v Los Angelesu in Bolgariji. Kasneje je Scarlett povedala, da je bila velika oboževalka režiserja De Palme in da si je zelo želela delati na filmu z njim, kljub temu, da se ji je zdelo, da je »psihično neprimerna« za vlogo.[62] Njen nastop so ocenili z mešanimi ocenami. Spletna stran CNN.com je napisala, da je Scarlett Johansson »različnih občutkov,«[63] revija Kalamazoo Gazette pa je napisala, da je Johanssonova »napačna za to igralsko zasedbo.«[64]

Za tem se je Scarlett Johansson leta 2006 pojavila v trilerju Christopherja Nolana z naslovom Skrivnostna sled v stranski vlogi, kjer sta med drugim igrala tudi Hugh Jackman in Christian Bale. Nolan, ki je Johanssonovo opisal kot »dvoumno … vendar zaščitene kakovosti«,[65] je dejal, da je bil »zelo rezek,« glede tega, komu dati vlogo.[66] Johanssonova pa je dejala, da je sodelovanje z Nolanom »naravnost oboževala,« saj je bil »presenetljivo osredotočen, usmerjen in odgovoren, zares odgovoren glede nastopov v vsakem pogledu.«[67] Film je prejel dobre ocene[68] in zaslužil veliko denarja,[69] priporočila pa ga je tudi revija Los Angeles Times kot »odraslo, izzivalno delo.«[70] Tudi v letu 2006 je Scarlett Johansson igrala v kratkem filmu, ki ga je režiral Bennett Miller in naj bi izšel za promocijo albuma Boba Dylana, Modern Times.[71]

Leta 2007 je Scarlett Johansson dobila vlogo v filmu Varuškin dnevnik poleg Laure Linney. Film je bil tako dobičkonosen,[72] kot tudi kritično uspešen.[73] Ocene, ki jih je Scarlett dobila za svoj nastop v filmu, so bile mešane: revija Variety je napisala, da bi bila »dobra junakinja esejev,«[74] med tem ko je revija The New Yorker kritizirala njen izgled, ki naj bi bil »zgolj zmeden,« ko poskuša »dati material uresničljivosti svojemu čustvenemu centru.«[75] V svoji oceni filma je kritik za revijo San Francisco Chronicle, Mick LaSalle dejal: »Nekaj bolečega je ob gledanju Scarlett Johansson, ki izgleda, kot da nikoli ne bi imela neodločenega trenutka v svojem življenju ob boju, ki se zdi neučinkovit.«[76]

2008 - danes

[uredi | uredi kodo]
Scarlett Johansson skupaj z Michaelom Caineom na prireditvi Nobel Peace Prize Concert leta 2008.

Z letom 2008 je Scarlett Johansson doživela preobrat s strani ocen kritikov, ki ocenjujejo njene nastope. Poleg igralcev Natalie Portman in Erica Bane je igrala v filmu Druga sestra Boleyn,[77] ki je v glavnem prejemal mešane ocene s strani kritikov.[78][79] Kritik za revijo Rolling Stone, Pete Travers je film kritiziral zaradi »zgrešenega pogleda na to, kdo je dober in kdo slab,« vendar je pohvalil tako Johanssonovo kot Portmanovo z besedami: »Natalie Portman in Scarlett Johansson je Boleynovi sestri uspelo upodobiti kot pametni in hkrati tudi duhoviti ter privlačni, kar je težko postaviti v čas šestnajsega stoletja.«[80] Revija Variety je igralsko zasedbo filma opisala kot »skorajda brezhibno … na vrhu te igre,« ter navedla, da je »tiha Mary Scarlett Johansson … kot slika čustvenega centra, njena ljubezenska zgodba s konfliktom monarha obuja le prave občutke.«[81]

Tretji film, posnet v sodelovanju z Woodyjem Allenom, film Ljubezen v Barceloni, je snemala v Španiji.[82] V njem sta igrala tudi Javier Bardem in Penélope Cruz. Film je bil eden izmed najbolj dobičkonosnih filmov Woodyja Allena,[83] pojavil pa se je tudi na vrhu mnogih seznamov po uspešnosti filmov leta 2008.[84] Film je v glavnem prejemal pozitivne kritike,[85][86] njena sodelavka Penélope Cruz pa si je s filmom prislužila številne nagrade, vključno z Oskarjem za najboljšo stransko igralko.[87] Scarlett Johansson je bila opisana kot »odprta in voljna«, dejali pa so tudi, da »služi kot lep kontrast k ostalim igralcem.«[88]

Scarlett Johansson je imela manjšo stransko vlogo kot Silken Floss, zaveznica podjetja The Octopus Samuela L. Jacksona v komični filmski upodobitvi Franka Millerja, The Spirit. Film so opisali kot »film dobrega izgleda z nerodnim ravnovesjem celuloze in samozavedanja«[89] ter kot »stil brez snovi, stil vrtenja v nesmiselnost,«[90] film sam pa je dobil bolj borne ocene s strani kritikov.[91]

Leta 2009 je Scarlett Johansson dobila vlogo Anne, učiteljice joge v filmu Mu pač ni do tebe poleg igralcev, kot so Jennifer Aniston, Jennifer Connelly, Bradley Cooper, Drew Barrymore, Justin Long, Ben Affleck, Ginnifer Goodwin in Kevin Connolly. Film je zaslužil veliko denarja,[92] vendar prejel v glavnem negativne ocene s strani kritikov.[93][94] Revija San Francisco Chronicle je film opisal kot »nikoli slab, ampak nikoli dober«, o Scarlett Johansson pa je napisal, da je »postala spretna igralka v komedijah«.[95] Revija Los Angeles Times je film označila za »neromantično romantično komedijo« ter navedla, da ima prizor, v katerem se Scarlett Johansson pojavi v družbi Jennifer Connelly in Bradleyja Cooperja »več mesa, kot ostali« in da je to »eden izmed boljših [prizorov]«.[96] Revija Baltimore Sun je film kritizirala zaradi »pomanjkljive spontanosti, med tem, ko igralci poskušajo ostati resni,« vendar je pohvalil Scarlett, saj »se vidi, da ne potrebuje Woodyja Allena za to, da je smešna.«[97]

Marca 2009 je Scarlett Johansson podpisala pogodbo za igranje Black Widow v filmu Iron Man 2,[98] potem ko so Emily Blunt prisilili k temu, da je opustila vlogo.[99] Film, ki je izšel maja 2010, je režiral Jon Favreau, v njem pa igrajo tudi Robert Downey, Jr., Gwyneth Paltrow, Don Cheadle, Mickey Rourke, Samuel L. Jackson in Sam Rockwell.[100] Po pojavu na prireditvi Comic-Con v San Diegu, Kalifornija 26. julija 2009, se je Johanssonova šalila o avdiciji za film, saj naj bi zajemala »nekaj ovinkov,« Favreau pa je njen nastop opisal kot: »Vse pretepanje in elektronika je njeno delo. Za ta film je delala zelo trdo in to se pokaže tudi na ekranu.«[100]

Leta 2009 se je Scarlett Johansson kot Catherine pojavila v Broadwayski dramatični gledališki igri z naslovom A View From the Bridge, ki jo je napisal Arthur Miller, režiral pa Gregory Mosher. Poleg nje je igral tudi Liev Schreiber.[101]

Scarlett Johansson se je pojavila na kampanji za znamke Calvin Klein, L'Oreal in Louis Vuitton.[102] Na prireditvi Metropolitan Museum of Art se je zgodaj leta 2009 pojavila z Domenicom Dolcem in Stefanom Gabbano, kjer je oznanila, da je novi obraz kolekcije ličil Dolce and Gabbana.[102] Da bi promovirala linijo, se je 31. julija 2009 osebno pojavila v trgovini Selfridges v Londonu.[103]

Glasbena kariera

[uredi | uredi kodo]
Scarlett Johansson na paradi Hasty Pudding Woman of the Year Parade v Cambridgeu, MA februarja leta 2007

Leta 2005 je Scarlett Johansson dobila vlogo Marie[104] v igri Andrewa Lloyda Webberja iz teatra West End, in sicer v gledališki igri Moje pesmi, moje sanje, kljub temu pa je vloga na koncu prešla k novinki Connie Fisher potem, ko je slednja zmagala na BBC-jevi oddaji How Do You Solve a Problem Like Maria?.[105] Scarlett Johansson je zapela pesem »Summertime« iz glasbenega albuma Unexpected Dreams - Songs from the Stars, neprofitnega albuma, kjer so peli Hollywoodski igralci. Album je izšel 8. maja 2006. Za oddajo Coachella Reunion Show je aprila 2007 v Indiu, Kalifornija nastopila z The Jesus And Mary Chain.[106]

Leta 2007 je igrala glavno žensko vlogo v videospotu za pesem Justina Timberlakea, »What Goes Around.../...Comes Around,« ki je bila avgusta tistega leta nominirana za videospot leta na podelitvi nagrad MTV Video Music Awards.[107] Videospot je sprožil govorice o domnevni romanci med Timberlakeom in Johanssonovo.[108]

V poletju leta 2007 je Scarlett Johansson preživela mesec dni v Mauriceu, Louisiana, kjer je snemala album v studiu Dockside Studio, v podeželnem kompleksu.[109] Album, ki je vseboval eno originalno pesem in deset verzij pesmi Toma Waitsa,[12][110] je produciral Dave Sitek iz TV on the Radio, v njem pa so peli tudi David Bowie,[111] člani glasbene skupine Yeah Yeah Yeahs[112] in banda Celebration.[113][114] Album je izšel 20. maja 2008 in nosil naslov Anywhere I Lay My Head.[115][116] Ocene albuma so bile s strani kritikov mešane.[117] Revija Rolling Stone je napisala: »Njen glas je brez kakšnih posebnosti in včasih zaradi smole celo nestalen. Scarlett Johansson je medla Marylin Monroe, izgubi se v zvočni megli.«[118] V nasprotju od te ocene so nekateri kritiki menili, da je album »presenetljivo dober«,[119] da vsebuje »pogumen ekscentrična izbor«,[111] in da je album »brilijanten« s pridihom »strašljive čarovnije.«[120] Album sam je bil imenovan za »23. najboljši album iz leta 2008« po mnenju revije NME,[121] dosegel prvo mesto na lestvici Top Heatseekers revije Billboard in 126. mesto na lestvici Billboard 200.[122] O svojem albumu je Scarlett Johansson povedala: »Imela sem to zlato priložnost za snemanje, vendar sem menila, da bo album po vsej verjetnosti standardi, saj sama nisem tekstopiska. Sem pevka.«[123] Scarlett Johansson je dejala, da je za snemanje »želela imeti prostor in biti v oddaljenem kraju, kjer bi lahko bili mi sami in nas ne bi skrbelo, da nas bo kdo zmotil.«[124] Scarlett Johansson je v intervjuju povedala tudi, da je pesmi Toma Waitsa začela poslušati, ko je bila stara enajst ali dvanajst let.[125] O Tomu Waitsu je dejala tudi, da so »njegove melodije tako lepe, njegov glas tako raznolik, sama pa sem imela svoj način ukvarjanja s pesmi Toma Waitsa.«[126] V decembru leta 2008 je MTV poročal, da namerava Scarlett Johansson posneti nadaljevanje albuma Anywhere I Lay My Head z albumom glasbe vseh zvrsti, saj je povedala: »Mislim, da to ne zajema vse projekte, ki jih moram narediti. Menim, da sem samo naredila nekaj za svojo prihodnost.«[127]

Leta 2009 je Scarlett Johansson kot soundtrack za film Mu pač ni do tebe posnela pesem Jeffa Buckleyja, »Last Goodbye«.[128] Scarlett Johansson je posnela tudi album s pevcem in tekstopiscem Peteom Yornom, ki je nosil naslov Break Up. Album je izšel 8. septembra 2008, navdihnil pa ga je duet Sergea Gainsbourga z Brigitte Bardot.[129]

Zasebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Scarlett Johansson redko govori o svojem zasebnem življenju z novinarji, saj pravi, da »je bolj prijetno, če nihče ne pozna tvojih zadev.«[130] Njen bivši fant in član glasbene skupine, imenovane Steel Train, Jack Antonoff, je napisal pesem, posvečeno njej, ki jo je naslovil kot »Better Love.«[131] Povezana je bila s številnimi znanimi moškimi, kot so Benicio del Toro,[132] Jared Leto,[133] Justin Timberlake[134] in njen sodelavec iz filma Črna dalija, Josh Hartnett, med tem ko je Scarlett Johansson zanikala razmerje z del Torom.[133] Johanssonova in Hartnett sta hodila približno dve leti, dokler se razmerje ni končalo leta 2006. Hartnett je kot razlog za razhod navedel njuni prenatrpani življenji.[135]

S kanadskim igralcem Ryanom Reynoldsom je začela hoditi leta 2007,[136] 5. maja 2008 pa sta potrdila zaroko.[137] 27. septembra 2008 se je par poročil s tihim obredom na otoku Vancouver Island v Tofinu, Britanska Kolumbija.[138][139] Scarlett Johansson je prej izrazila zaskrbljenost zaradi možnih konfliktov zaradi njunih različnih značajev, kot pojem monogamije. Kakorkoli, povedala je, da v nasprotju s splošnimi prepričanji … nisem promiskuitetna." Dejala je tudi, da »zelo trdo delam«, ko se ji zdi, da bo razmerje »delovalo v monogamnem način«.[140] Scarlett Johansson se dvakrat na leto testira za HIV, kar je komentirala: »To je del tega, da si dostojen človek« in da se ji zdi »naravnost nagnusno, če ljudje tega ne naredijo. To je tako neodgovorno.«[141] 14. decembra 2010 sta se Scarlett in Ryan razšla[142] in 1. julija 2011 sta se dokončno ločila[143].

Scarlett Johansson v letu 2006

Po ločitvi od Ryana je Scarlett za kratek čas hodila s Seanom Pennom. Po njunem razhodu junija 2011[144] je Scarlett hodila z Natom Naylorjem za leto in pol. Par se je razšel oktobra 2012.[145]

Novembra 2012 je začela Scarlett hoditi s francozom Romainom Dauriacom, ki je lastnik neodvisne oglaševalne agencije[146]. Septembra 2013 je bilo objavljeno, da sta se zaročila[147]. 4. septembra 2014 je njen predstavnik potrdil, da je Scarlett rodila hčerko, Rose Dorothy[148][149]. Scarlett in Romain sta se poročila 1. oktobra 2014 v Philipsburgu, Montana.[150] Ločila sta se leta 2016.

Scarlett Johansson je kritizirala Hollywood in javnost, ker naj bi promovirala motnje prehranjevanja pri ženskah in nezdrave diete. Dejala je: »Biti ultra-suh sploh ne pomeni biti privlačen! Žensk ne bi smeli prisiliti v to, da gledajo nerealne in nezdrave podobe teles, ki jih promovira javnost.«[151]

Scarlett Johansson je bila označena za sodobni seks simbol[152] in redno se pojavlja na seznamih najprivlačnejših žensk na svetu. Leta 2006 se je gola pojavila na naslovnici marčevskega izida revije Vanity Fair poleg igralke Keire Knightley in modnega oblikovalca Toma Forda.[153] Revija Maxim jo je leta 2006 imenovala za šesto najprivlačnejšo žensko na njihovi lestvici Hot 100 Issue;[154] za tretjo leta 2007;[155] in za drugo leta 2008.[156] Novembra 2006 je bila imenovana za »najbolj privlačno živečo žensko« s strani revije Esquire.[157] Februarja 2007 jo je revija Playboy imenovala za »najprivlačnejšo slavno osebnost leta«.[158] Med snemanjem filma Zadnji udarec je Woody Allen Scarlett Johansson opisal kot »zelo privlačno,« hkrati pa dejal, da je odkril, da je »zelo težko biti duhovit ob privlačni, lepi, mladi ženski, ki je še bolj duhovita od tebe.«[159]

Glede na verska prepričanja je Scarlett Johansson sebe opisala kot judinjo, ko je govorila o Woodyju Allenu. Dejala je: »Naravnost obožujem Woodyja. Imava tako veliko skupnega: oba sva juda iz New Yorka, ki imata zelo lahkotna razmerja.«[82] Praznuje »malo obojega,« božič in hanuko.[160] Pravi, da pa ji ni všeč, če se slavna osebnost zahvali Bogu ali Jezusu v svojih zahvalnih govorih.[161]

Scarlett Johansson je globalna administratorka agencije Oxfam.[162] Marca 2008 ji je britanski temelji ponudnik plačal 20,000 £ preko spletne strani eBay, da bi koristil organizaciji Oxfam, s čimer si je prislužil zastonj obisk frizerskega in kozmetičnega salona, par vstopnic in obisk premiere filma Mu pač ni do tebe s Scarlett Johansson.[163] Leta 2021 je napovedala ustanovitev svojega podjetja, ki bo izdelovalo ličila in kozmetiko.[164]

Oktobra 2020 se je poročila z igralcem Romainom Dauriacom s katerim bosta kmalu dobila otroka. Svojo nosečnost je Scarlett navkljub veliki promociji Črne vdove dobro skrivala.[165]

Politično zagovorništvo

[uredi | uredi kodo]

Scarlett Johansson je članica demokratične stranke in je promovirala za politike, kot je John Kerry v volitvah leta 2004.[12] O predsedniku Georgeu W. Bushu je dejala: »Sem razočarana. Mislim, da je razočaral velik odstotek prebivalstva.«[166] Scarlett Johansson je promovirala Baracka Obamo,[167] vključno s pojavom v Iowi 2. januarja leta 2008, kjer so bila njena prizadevanja usmerjena v manjše skupine mlajših volivcev[168] in pojavom na Cornell College.[169] Pojavila se je tudi v srednji šoli Central High School v St. Paulu in v Minnesoti na Super Tuesday. Leta 2008 se je pojavila v videospotu za glasbeno skupino Black Eyed Peas in sicer za pesem Will.i.ama, »Yes We Can«, ki ga je režiral Jesse Dylan, pesem samo pa je navdihnil govor Baracka Obame na prireditvi 2008 New Hampshire primary.[170] Poleg svojega političnega zagovarjanja, Scarlett Johansson sodeluje tudi v družbenem zagovarjanja kot del kampanje za boj proti revščini, ONE, ki jo je organiziral Bono, glavni pevec skupine U2.[12]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]
Leto Naslov Vloga Opombe
1994 North Laura Nelson
1995 Utemeljeni sum Kate Armstrong
1996 Mladoletnici na begu Amanda Omejena izdaja
Nominirana — Independent Spirit Award za najboljšo glavno žensko vlogo
If Lucy Fell Emily
1997 Sam doma 3 Molly Pruitt
Fall Majhna punčka
1998 Šepetati konjem Grace MacLean Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najbolj obetavnega novinca
1999 My Brother the Pig Kathy Caldwell
2001 Mož, ki ga ni bilo Rachael 'Birdy' Abundas
Svet duhov Rebecca Chlotrudis Award za najboljšo stransko igralko
Toronto Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko
Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljšo stransko igralko
Ameriška rapsodija Zsuzsi/Suzanne Sandor (15 let)
2002 Pajki napadajo Ashley Parker
2003 Zgubljeno s prevodom Charlotte BAFTA Award za najboljšo glavno igralko
Boston Society of Film Critics Award za najboljšo igralko
Nominirana — Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko
Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo igralko
Nominirana — Chlotrudis Award za najboljšo igralko
Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komičnem filmu
Nominirana — Irish Film & Television Award za najboljšo mednarodno igralko
Nominirana — Online Film Critics Society Award za najboljšo igralko
Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralko
Nominirana — Satellite Award za najboljšega igralca v muzikalu ali komičnem filmu
Dekle z bisernim uhanom Griet Nominirana — BAFTA Award za najboljšo glavno igralko
Nominirana — British Independent Film Award za najboljšo igralko
Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko v dramskem filmu
Nominirana — London Film Critics Circle Award za najboljšo igralko
Nominirana — Phoenix Film Critics Society Award za najboljšo igralko
2004 Ljubezenska pesem za Bobbyja Longa Pursy Will Omejena izdaja
Nominirana — Zlati globus za najboljšo igralko v dramskem filmu
Zapeljivka Meg Windermere Omejena izdaja
Spužvak Robi kvadrohlač Mindy Samo glas
Popoln učinek Francesca Curtis
V dobri družbi Alex Foreman
2005 Otok Jordan Two Delta/Sarah Jordan
Zadnji udarec Nola Rice Nominirana — Chicago Film Critics Association Award za najboljšo stransko igralko
Nominirana — Zlati globus za najboljšo stransko igralko v filmu
2006 Scoop Sondra Pransky
Črna dalija Katherine 'Kay' Lake
Skrivnostna sled Olivia Wenscombe
2007 Varuškin dnevnik Annie Braddock
2008 Druga sestra Boleyn Mary Boleyn
Ljubezen v Barceloni Cristina
The Spirit Silken Floss
2009 Mu pač ni do tebe Anna
2010 Iron Man 2 Natasha Romanoff / Black Widow
2011 Kupili smo živalski vrt Kelly Foster
2012 Maščevalci Natasha Romanoff / Črna vdova
Hitchcock Janet Leigh
2013 Don Jon Barbara Sugarman
Under the skin Laura
Ona Samantha (glas)
2014 Stotnik Amerika: Zimski vojak Natasha Romanoff / Črna vdova
Šef Molly
Lucy Lucy
2015 Maščevalci: Ultronova doba Natasha Romanoff / Črna vdova
2016 Hail, Caesar! Post-produkcija
The Jungle Book Kaa (glas) V snemanju
Stotnik Amerika: Civilna vojna Natasha Romanoff / Črna vdova V snemanju

Diskografija

[uredi | uredi kodo]

Nagrade in nominacije

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. SNAC — 2010.
  2. Internet Broadway Database — 2000.
  3. Eldridge A. Encyclopædia Britannica
  4. Record #129616214 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. Prommer, Stephanie. »Style Profile: Scarlett Johansson«. About.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.
  6. »Scarlett Johansson's a Jew, too«. JTA. 23. marec 2008. Pridobljeno 23. marca 2008.
  7. Young, Neil (6. januar 2004). »A period film made by someone who hates period films – Peter Webber on Girl with a Pearl Earring«. Neil Young's Film Lounge. Pridobljeno 12. aprila 2006.
  8. 8,0 8,1 8,2 Kaplan, James (11. marec 2007). »More Than A Pretty Face«. Parade.
  9. Jacobs, A.J. (31. oktober 2006). »Scarlett Johansson Is the Sexiest Woman Alive, 2006«. Esquire.
  10. Weiss, Anthony (7. april 2006). »The Scarlett Grandma«. The Jewish Forward. Arhivirano iz spletišča dne 20. januarja 2008. Pridobljeno 12. aprila 2006.
  11. Hunter Johansson na spletni filmski podatkovni zbirki IMDb
  12. 12,0 12,1 12,2 12,3 Ryzik, Melena (17. september 2007). »Local favourite«. Sydney Morning Herald. Pridobljeno 16. septembra 2007.
  13. »Scoopy's Notebook«. The Villager. Zv. 78, št. 3. 18. junij 2008. Pridobljeno 28. julija 2009.
  14. »Distinguished Alumni«. Professional Children's School. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2010. Pridobljeno 28. julija 2009.
  15. 15,0 15,1 15,2 »Scarlett Johansson Biography«. People. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2011. Pridobljeno 26. julija 2009.
  16. Shulgasser, Barbara (9. avgust 1996). »Many things to like about "Manny & Lo'«. San Francisco Chronicle. Pridobljeno 26. julija 2009.
  17. »Two Girls, a Condo and One Kidnapped Mom«. San Francisco Chronicle. 9. avgust 1996. Pridobljeno 26. julija 2009.
  18. 18,0 18,1 18,2 »Scarlett Johansson«. New York Times. Pridobljeno 29. julija 2009.
  19. »'He's Just Not That Into You' Cast: Then & Now«. Fox News. 6. februar 2009. Pridobljeno 26. julija 2009.
  20. »Ghost World«. Box Office Mojo. Pridobljeno 28. julija 2009.
  21. »Scarlett Johansson -- 'Ghost World'«. Los Angeles Times. Pridobljeno 28. julija 2009.
  22. »Ghost World (2001)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 28. julija 2009.
  23. »Ghost World«. Metacritic. Pridobljeno 28. julija 2009.
  24. Baumgarten, Marjorie (24. avgust 2001). »Ghost World«. Austin Chronicle. Pridobljeno 28. julija 2009.
  25. »2002, 8th Annual Awards«. Chlotrudis Society for Independent Films. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2013. Pridobljeno 28. julija 2009.
  26. »TFCA Awards 2001«. Toronto Film Critics Association. 21. december 2001. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2010. Pridobljeno 28. julija 2009.
  27. »OFCS Awards for 2001 Nominees«. Online Film Critics Society. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2002. Pridobljeno 28. julija 2009.
  28. »Lost in Translation«. Metacritic. Pridobljeno 29. julija 2009.
  29. »Lost in Translation (2003)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 29. julija 2009.
  30. Ebert, Roger (12. september 2003). »Lost in Translation«. Chicago Sun-Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2011. Pridobljeno 29. julija 2009.
  31. Schwarzbaum, Lisa (10. september 2003). »Lost in Translation«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2009. Pridobljeno 29. julija 2009.
  32. Mitchell, Elvis (12. september 2003). »An American in Japan, Making a Connection«. New York Times. Pridobljeno 24. julija 2009.
  33. 33,0 33,1 »Actress in a Leading Role 2003«. British Academy of Film and Television Arts. Pridobljeno 29. julija 2009.
  34. »BSFC Winners 2003«. Boston Society of Film Critics. Pridobljeno 29. julija 2009.
  35. 35,0 35,1 35,2 »Scarlett Johansson«. Hollywood Foreign Press Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2009. Pridobljeno 29. julija 2009.
  36. »The 9th Critics' Choice Awards Winners and Nominations«. Broadcast Film Critics Association. Pridobljeno 29. julija 2009.
  37. 37,0 37,1 »Phoenix Film Critics Society Archive of Past Winners«. Phoenix Film Critics Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. junija 2015. Pridobljeno 29. julija 2009.
  38. »2004, 10th Annual Awards«. Chlotrudis Society for Independent Films. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. avgusta 2009. Pridobljeno 29. julija 2009.
  39. Puig, Claudia (11. december 2003). »This 'Pearl' is of great value«. Pridobljeno 29. julija 2009.
  40. Lane, Anthony (22. december 2003). »Girl with a Pearl Earring«. The New Yorker. Arhivirano iz spletišča dne 13. septembra 2012. Pridobljeno 29. julija 2009.
  41. Gleiberman, Owen (3. december 2003). »Girl With a Pearl Earring (2003)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2009. Pridobljeno 29. julija 2009. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  42. »Crowe Leads Race for London Critics' Awards«. Contact Music. 5. januar 2004. Pridobljeno 30. julija 2009.
  43. »2004 Nominations«. British Independent Film Awards. Pridobljeno 30. julija 2009.
  44. »Academy Invites 127 to Membership«. Academy of Motion Picture Arts and Sciences. 28. junij 2004. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2008. Pridobljeno 14. aprila 2010.
  45. »A Good Woman«. Box Office Mojo. Pridobljeno 1. avgusta 2009.
  46. »A Good Woman«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 1. avgusta 2009.
  47. »A Good Woman (2004)«. New York Times. 3. februar 2006. Pridobljeno 1. avgusta 2009.
  48. »The Perfect Score (2004)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 30. julija 2009.
  49. »In Good Company (2004)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 30. julija 2009.
  50. Walls, Jeannette (20. junij 2005). »Scarlett Johansson escapes Cruise's clutches«. MSNBC. Pridobljeno 18. julija 2006.
  51. »The Island (2005)«. Box Office Mojo. Pridobljeno 31. julija 2009.
  52. »The Island (2005)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  53. »The Island«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2010. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  54. Scott, A. O. (28. december 2005). »Match Point (2005)«. New York Times. Pridobljeno 31. julija 2009.
  55. LaSalle, Mick (6. januar 2006). »Advantage Allen. Woody has done well to leave New York for London. He's back in the game with 'Match Point.'«. Pridobljeno 31. julija 2009.
  56. »Scoop«. Box Office Mojo. Pridobljeno 2. avgusta 2009.
  57. »Scoop (2006)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 2. avgusta 2009.
  58. »Scoop«. Metacritic. Pridobljeno 2. avgusta 2009.
  59. Dargis, Manohla (28. julij 2006). »'Scoop': Shades of Nick and Nora, With Woody Allen's Shtick«. New York Times. Pridobljeno 2. avgusta 2009.
  60. »Sea, Sun, and Hungry Sex«. New York Magazine. Pridobljeno 2. avgusta 2009.
  61. »Here's the 'Scoop': Allen amuses«. USA Today. 27. julij 2006. Pridobljeno 2. avgusta 2009.
  62. Roberts, Sheila. »Black Dahlia Interview: Scarlett Johansson«. MoviesOnline. Pridobljeno 13. septembra 2006.
  63. Gleiberman, Owen (15. september 2006). »'Black Dahlia' a stylish misfire«. CNN. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  64. »Stylish Black Dahlia recalls crime dramas of the 1940s«. Kalamazoo Gazette. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. julija 2015. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  65. »Scarlett Johansson Is the Sexiest Woman Alive, 2006«. Esquire. 31. oktober 2006. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  66. Carle, Chris (12. oktober 2006). »Casting The Prestige«. IGN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2009. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  67. Fischer, Paul (26. julij 2006). »Interview: Scarlett Johansson for Scoop«. Dark Horizons. Pridobljeno 3. avgusta 2009.[mrtva povezava]
  68. »The Prestige (2006)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  69. »The Prestige«. Box Office Mojo. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  70. Turan, Kenneth (20. oktober 2006). »The Prestige«. Pridobljeno 3. avgusta 2009.
  71. »Bob Dylan Short Film Details«. UltimateGuitar.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 15. septembra 2006.
  72. »The Nanny Diaries«. Box Office Mojo. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
  73. »The Nanny Diaries (2007)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
  74. Loewenstein, Lael (17. avgust 2007). »The Nanny Diaries«. Variety. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
  75. Denby, David (3. september 2007). »Eastern, Western«. The New Yorker. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
  76. LaSalle, Mick (24. avgust 2007). »Review: 'The Nanny Diaries': Now the devil needs child care«. San Francisco Chronicle. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
  77. »Scarlett Johansson Is The Other Boleyn Girl«. MovieWeb. 17. julij 2006. Pridobljeno 18. julija 2006.
  78. »The Other Boleyn Girl«. Metacritic. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  79. »The Other Boleyn Girl (2008)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2009. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  80. Travers, Peter (20. marec 2008). »Other Boleyn Girl«. Rolling Stone. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. maja 2009. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  81. Elley, Derek (18. februar 2009). »The Other Boleyn Girl«. Variety. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  82. 82,0 82,1 Stinson, Jeffrey (22. avgust 2007). »Hollywood enters the era of Scarlett Johansson«. USA Today. Pridobljeno 19. septembra 2007.
  83. »Vicky Cristina Barcelona«. Box Office Mojo. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  84. »Metacritic: 2008 Film Critic Top Ten Lists«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2010. Pridobljeno 11. januarja 2009.
  85. »Vicky Cristina Barcelona«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2009. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  86. »Vick Cristina Barcelona«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 6. julija 2009.
  87. »Penélope Cruz Awards«. Variety. Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2010. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  88. McCarthy, Todd (19. maj 2008). »Vicky Cristina Barcelona«. Variety. Pridobljeno 7. avgusta 2009.
  89. Axmaker, Sean (28. december 2008). »'The Spirit' looks great, but it sure doesn't move us«. Seattle Post-Intelligencer. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  90. Ebert, Roger (23. december 2008). »The Spirit«. Chicago Sun-Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2009. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  91. »The Spirit (2008)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  92. »He's Just Not That into You«. Box Office Mojo. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  93. »He's Just Not That Into You«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2010. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  94. »He's Just Not That Into You (2009)«. Rotten Tomatoes. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  95. LaSalle, Mick (6. februar 2009). »He's Just Not That Into You«. San Francisco Chronicle. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  96. Sharkey, Betsy (6. februar 2009). »'He's Just Not That Into You' is breezy anti-romantic comedy«. Los Angeles Times. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  97. Kaltenbach, Chris (6. februar 2009). »'Just Not That Into You' is just not believable«. Baltimore Sun. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2011. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  98. Medina, Jeremy (12. marec 2009). »'Iron Man 2': Scarlett Johansson cast as Black Widow«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2009. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  99. Sperling, Nicole (13. februar 2009). »'Iron Man 2': Scarlett Johansson to replace Emily Blunt as Black Widow?«. Entertainment Weekly. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  100. 100,0 100,1 Sperling, Nicole (26. julij 2009). »'Iron Man 2' crew returns to Comic-Con as conquering heroes and sets off a whole new buzz bomb«. Entertainment Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. avgusta 2009. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  101. »Scarlett Johansson to Make Her Broadway Debut Opposite Liev Schreiber in A View From the Bridge«. Broadway.com. 26. oktober 2009. Pridobljeno 3. februarja 2010.
  102. 102,0 102,1 »Scarlett likes it hot: Johansson goes for the Marilyn Monroe look in striking D&G ad«. Daily Mail. 19. januar 2009. Pridobljeno 9. avgusta 2009.
  103. »Scarlett Johansson Launches Dolce & Gabbana The Makeup in London«. People. 29. julij 2009. Pridobljeno 1. avgusta 2009.
  104. Inverne, James (9. maj 2005). »Lloyd Webber Wants Scarlett Johansson for London Sound of Music«. Playbill News. Pridobljeno 23. avgusta 2007.
  105. Price, Karen (17. avgust 2007). »I would never mime on stage«. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2007. Pridobljeno 23. avgusta 2007.
  106. Leeds, Jeff (28. april 2007). »Coachella: Scarlett Johansson Joins Jesus and Mary Chain«. New York Times. Pridobljeno 28. aprila 2007.
  107. »Justin Timberlake, Beyonce lead MTV Video Music Awards with 7 nods each«. 8. avgust 2007. Pridobljeno 23. avgusta 2007.
  108. »Justin Splits with Cameron Over Scarlett Johansson«. Us Weekly. 10. januar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2009. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  109. »Scarlett Johansson Record Deal in the Works«. Daily Advertiser. 16. oktober 2006.
  110. Friedman, Roger (16. oktober 2006). »Scarlett Johansson Record Deal in the Works«. Fox News. Pridobljeno 16. oktobra 2006.
  111. 111,0 111,1 Hoskyns, Barney (18. maj 2008). »Scarlett Johansson, Anywhere I Lay My Head«. The Observer. Pridobljeno 11. oktobra 2008.
  112. »A Johansson debut«. Boston Globe. 4. avgust 2007. Pridobljeno 23. avgusta 2007.
  113. »Movie Minute: Hot Rod«. MTV. 3. avgust 2007. Pridobljeno 23. avgusta 2007.
  114. Kent, Julie (29. avgust 2007). »Scarlett Johansson: From Actress to Singer«. Cleveland Leader. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2014. Pridobljeno 29. avgusta 2007.
  115. Kharas, Kev (14. februar 2008). »David Bowie to guest on Scarlett Johansson's Tom Waits covers record«. Drowned in Sound. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2014. Pridobljeno 14. aprila 2010.
  116. Whiteside, Max (9. januar 2008). »Scarlett Johansson to Release Album in May«. andPOP. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2009. Pridobljeno 22. aprila 2008.
  117. »Anywhere I Lay My Head by Scarlett Johansson«. Metacritic. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2008. Pridobljeno 14. aprila 2010.
  118. Hermes, Will (29. maj 2008). »Scarlett Johansson — Anywhere I Lay My Head«. Rolling Stone. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2008. Pridobljeno 14. aprila 2010.
  119. Lynskey, Dorian (16. maj 2008). »Scarlett Johansson, Anywhere I Lay My Head«. The Guardian.
  120. Elan, Priya (2. maj 2008). nme.com »Scarlett Johansson — Anywhere I Lay My Head«. NME. Pridobljeno 24. julija 2009. {{navedi splet}}: Preveri vrednost |url= (pomoč)
  121. »NME's Top 50 Albums Of 2008 - Year-End List«. NME Magazine. 10. december 2008.
  122. »Anywhere I Lay My Head (2008)«. Billboard. Pridobljeno 8. avgusta 2009.
  123. Ostroff, Joshua (Junij 2008). »Scarlett Johansson Down in the Bayou«. Exclaim!. Pridobljeno 24. julija 2009.
  124. Petrusich, Amanda (12. maj 2008). »Scarlett Johansson«. Pitchfork. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2015. Pridobljeno 24. julija 2009.
  125. Mooallem, Stephen (30. november 2008). »Scarlett Johansson«. Interview Magazine. Pridobljeno 24. julija 2009.
  126. Jackson, Josh (13. februar 2008). »Scarlett Johansson and David Sitek talk Tom Waits Album«. Paste Magazine. Pridobljeno 24. julija 2009.
  127. »Scarlett Johansson Says She'll Record Another Album, Still Has Leonard Cohen On The Brain«. MTV. 15. december 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2009. Pridobljeno 24. julija 2009.
  128. »Scarlett Johansson Covers Jeff Buckley«. Stereogum. 27. januar 2009. Pridobljeno 24. julija 2009.
  129. Gundersen, Edna (12. maj 2009). »Listen as Yorn, Johansson 'Break Up'«. USA Today. Pridobljeno 24. julija 2009.
  130. Smith, Pippa (16. avgust 2008). »Scarlett: The truth about my threesome«. The Independent (Ireland). Pridobljeno 25. julija 2009.
  131. »Johansson Ex Writes a Song About Her«. TeenHollywood. 10. september 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marca 2007. Pridobljeno 10. septembra 2006.
  132. Palmer, Martyn (27. december 2008). »Scarlett Johansson: the reluctant sex symbol«. The Times. Pridobljeno 2. januarja 2009.
  133. 133,0 133,1 Keck, William (28. december 2004). »New year bright for Johansson«. USA Today. Pridobljeno 2. januarja 2009.
  134. »Actress Scarlett Johansson Refuses to Discuss Reported Fling With Singer Justin Timberlake«. Fox News. 5. april 2007. Pridobljeno 2. januarja 2009.
  135. »Hartnett Opens Up About 'Painful' Johansson Split«. Hollywood.com. 31. januar 2007. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2013. Pridobljeno 24. julija 2009.
  136. Messer, Lesley (7. april 2007). »Scarlett Johansson & Ryan Reynolds Step Out in NYC«. People. Pridobljeno 19. septembra 2007.
  137. Chiu, Alexis (5. maj 2008). »Scarlett Johansson & Ryan Reynolds Engaged!«. People. Pridobljeno 11. oktobra 2008.
  138. »Scarlett Johansson, Ryan Reynolds Engaged«. 5. maj 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. aprila 2009. Pridobljeno 24. julija 2009.
  139. »Scarlett Johansson and Ryan Reynolds Wed in Canada«. People. 28. september 2008. Pridobljeno 24. julija 2009.
  140. Womack, Sarah; Hiscock, John (11. oktober 2006). »Everyone should have HIV test twice a year, says Johansson«. Daily Telegraph. Pridobljeno 5. decembra 2006.
  141. »Scarlett Johansson: 'I'm Not Promiscous'«. Washington Post. 9. oktober 2006. Pridobljeno 24. julija 2009.
  142. »Scarlett Johansson & Ryan Reynolds Split Up«. People. 15. december 2010. Pridobljeno 1. maja 2015. (angleško)
  143. »Ryan Reynolds, Scarlett Johansson's Divorce Finalized«. US Magazinr. 1. julij 2011. Pridobljeno 1. maja 2015. (angleško)
  144. »OTRC: SCARLETT JOHANSSON OPENS UP ABOUT RYAN REYNOLDS DIVORCE, SEAN PENN RELATIONSHIP«. Los Angeles and Southern California News (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. decembra 2014. Pridobljeno 1. maja 2015.
  145. »Scarlett Johansson Splits With Boyfriend Nate Naylor«. US Magazine. 15. oktober 2012. Pridobljeno 1. maja 2015. (angleško)
  146. »Scarlett Johansson & Romain Dauriac: Romance Rewind«. E!. Pridobljeno 1. maja 2015. (angleško)
  147. »Actress Scarlett Johansson is engaged«. CNN News. 6. september 2013. Pridobljeno 1. maja 2015. (angleško)
  148. »Scarlett Johansson Welcomes Daughter Rose Dorothy«. People. 4. september 2014. Pridobljeno 1. maja 2015. (angleško)
  149. »Scarlett Johansson and fiance welcome baby girl«. Associated Press (v angleščini). 4. september 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. julija 2015. Pridobljeno 1. maja 2015.
  150. »Scarlett Johansson is married! Hush-hush wedding happened in Montana«. Los Angeles Times. 1. december 2014. Pridobljeno 1. maja 2015. (angleško)
  151. »Johannson Disgusted With Hollywood Attitude To Weight«. TeenHollywood. 15. september 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2007. Pridobljeno 15. septembra 2006.
  152. »100 Greatest Sex Symbols«. Channel4.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2009. Pridobljeno 17. maja 2009.
  153. »Table of Contents, March 2006«. Vanity Fair. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. avgusta 2009. Pridobljeno 24. julija 2009.
  154. »2006 Hot 100 Photos«. Maxim. Pridobljeno 24. julija 2009.
  155. »2007 Top 100 Photos«. Maxim. Pridobljeno 24. julija 2009.
  156. »2008 Hot 100 Photos«. Maxim. Pridobljeno 24. julija 2009.
  157. »Esquire: Scarlett Johansson 'Sexiest'«. Washington Post. 29. september 2006. Pridobljeno 29. septembra 2006.
  158. »Scarlett is Playboy's sexiest celeb 2007«. The Hollywood News. 20. februar 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. februarja 2010. Pridobljeno 14. aprila 2010.
  159. »Allen Overwhelmed by Johansson's Sexuality«. Hollywood.com. 27. junij 2006. Arhivirano iz spletišča dne 4. januarja 2013. Pridobljeno 17. maja 2009.
  160. Hiller, Jordan. »Match Point (2005)«. BangItOut. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2006. Pridobljeno 18. julija 2006.
  161. »Scarlett Johansson slams God acceptance speeches«. FemaleFirst. Pridobljeno 12. julija 2009.
  162. »Scarlett Johansson, Oxfam Ambassador«. Oxfam International. Julij 2007. Arhivirano iz spletišča dne 12. oktobra 2007. Pridobljeno 12. februarja 2008.
  163. »Fan pays £20,000 to date Scarlett«. BBC News. 14. marec 2008. Pridobljeno 24. julija 2009.
  164. »Scarlett Johansson kmalu z lastno linijo lepotnih produktov«. www.24ur.com. Pridobljeno 29. junija 2021.
  165. »Presenečenje: hollywoodska zvezdnica je noseča«. siol.net. Pridobljeno 7. julija 2021.
  166. »Johansson: Americans disappointed by Bush's re-election«. ContactMusic. 23. avgust 2005. Pridobljeno 18. julija 2006.
  167. »Primary time for celebs: Star power floods political arena«. USA Today. 30. januar 2008. Pridobljeno 25. julija 2009.
  168. »Obama, Scarlett Johansson and a Facebook Primary«. The Nation. 3. januar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. junija 2009. Pridobljeno 25. julija 2009.
  169. »Political discourse is too one-sided«. The Cornellian. Zv. 129, št. 2. Pridobljeno 25. julija 2009.[mrtva povezava]
  170. »Musicians rock for Barack on Super Tuesday«. Reuters. 5. februar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2020. Pridobljeno 25. julija 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]