Južna riba
Ozvezdje | |
Latinsko ime | Piscis Austrinus |
---|---|
Kratica | PsA |
Rodilnik latinskega imena | Piscis Austrini |
Rektascenzija | 22 |
Deklinacija | -30 |
Družina | Heavenly Waters |
Površina | 245 (°)² (60. po velikosti) |
Glavne zvezde | 7 |
Bayer/Flamsteed zvezde | 21 |
Zvezde s planeti | 3 |
Zvezde svetlejše kot 3,00m | 1 |
Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 3 |
Najsvetlejša zvezda | Formalhaut (α Južne ribe) (1,16m) |
Najbližja zvezda | Lacaille 9352 (10,74 sv.l., 3,29 pc) |
Messierova telesa | 0 |
Sosednja ozvezdja | Kozorog Žerjav Kipar Mikroskop Vodnar |
Vidno na širinah med +55° in −90°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - Oktober. |
Južna riba (latinsko Piscis Austrinus oz. Piscis Australis, pred 20. Stoletjem znano tudi kot Piscis Notius) je srednje veliko južno ozvezdje. Edina zvezda v njem, ki je svetlejša od 4. magnitude, je Formalhaut. Je eno izmed Ptolemajevih ozvezdij.
Zvezde
Formalhaut (1m2), najsvetlejša zvezda v Južni ribi, tradicionalno predstavlja usta ribe. Njegov spremljevalec Formalhaut b je prvi zunajosončni planet, ki je bil zaznan v vidni svetlobi z Hubblovim vesoljskim teleskopom. TW Južne ribe je vidna blizu Formalhauta in leži le eno svetlobno leto proč od njega. Verjetno je z njim gravitacijsko povezan v dvojno zvezdo. Ima navidezni sij 6,5 in je spremenljiva zvezda tipa BY Zmaja.[1]
Beta, Delta in Zeta Južne ribe v kitajski astronomiji sestavljajo Tien Kang (nebesna vrv).[2] Beta je bela zvezda z navideznim sijem 4,29, spektralnim razredom A0 in oddaljenostjo od nas 130 ly..[3] Delta je dvojna zvezda, sestavljena iz zvezde 4,2 in 9,2 magnitude.[1]
S Južne ribe je dolgoperiodična spremenljivka tipa Mire,katere sij niha med 8,0 in 14,5 magnitudo s periodo 271,7 dneva, V Južne ribe je polpravilna spremenljivka, ki niha med navideznim sijem 8m0 in 9m0 s periodo preko 148 dni.[1]
Lacaille 9352 je šibka rdeča pritlikavka, ki je oddaljena 10,74 svetlobnih let proč. Z navideznim sijem 7m34 je prešibka,da bi jo videli s prostim očesom.
NGC 7172, NGC 7174 in NGC 7314 so tri galaksije s površinsko svetlostjo 11,9; 12,5 in 10,9 magnitude.[1]
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Moore, Patrick (2011). Patrick Moore's Data Book of Astronomy. Cambridge University Press. str. 472. ISBN 0521899354.
- ↑ Richard Hinckley Allen: Star Names — Their Lore and Meaning: Piscis Australis, the Southern Fish
- ↑ Kaler, Jim (12. november 2009). »Beta PsA«.
Viri
- Ian Ridpath and Wil Tirion (2007). Stars and Planets Guide, Collins, London. ISBN 978-0-00-725120-9. Princeton University Press, Princeton. ISBN 978-0-691-13556-4.