Pojdi na vsebino

Robert Golob

Dodatno zaščiten/a članek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 20:01, 9. januar 2024 od Upwinxp (pogovor | prispevki) (-"večih" in trpnik)

Robert Golob
Portret
Predsednik Vlade Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
1. junij 2022
PredsednikBorut Pahor
Nataša Pirc Musar
PredhodnikJanez Janša
Predsednik Gibanja Svobode
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
26. januar 2022
Osebni podatki
Rojstvo23. januar 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1] (57 let)
Šempeter pri Gorici, Socialistična republika Slovenija, SFRJ
Politična strankaLDS (1999–2002)
PS (2011–2013)
ZaAB (2013–2014)
Gibanje Svoboda (2022-)
Poklicpolitik, elektroinženir
Podpis

Robert Golob [róbert golób], slovenski elektroinženir, poslovnež in politik, * 23. januar 1967, Šempeter pri Gorici

Golob je doktor elektrotehnike. Kot Fulbrightov štipendist se je na strokovnem področju izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike. Leta 2006 je postal predsednik uprave podjetja GEN-I. Medtem je bil večkrat dejaven tudi v politiki. Bil je državni sekretar v času zadnje vlade Janeza Drnovška in funkcionar v lokalni politiki. Bil je član strank LDS, Pozitivna Slovenija in Zavezništva Alenke Bratušek, leta 2022 pa je po odhodu z vrha podjetja GEN-I prevzel vodenje stranke Gibanje Svoboda.

Gibanje Svoboda je na državnozborskih volitvah aprila 2022 prejelo najvišje število poslanskih mest v zgodovini samostojne Slovenije. Kot relativni zmagovalec je postal mandatar za sestavo nove vlade. Državni zbor Republike Slovenije ga je za predsednika 15. vlade Republike Slovenije izvolil 25. maja 2022.[2]

Mladost in izobraževanje

Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v Šempetru pri Gorici.[3] Njegov oče Valentin Golob je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na Gimnazijo Nova Gorica.[4] Študiral je na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.[5] Po končanem doktoratu je kot Fulbrightov štipendist gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.[navedi vir]

Poslovna kariera

Leta 2006 je postal predsednik uprave podjetja GEN-I in na položaju ostal do leta 2022.[6][potreben boljši vir]

Politična kariera

V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član Liberalne demokracije Slovenije.[6][4] Leta 2011 je postal podpredsednik stranke Pozitivna Slovenija, kasneje pa podpredsednik stranke Zavezništvo Alenke Bratušek.[7] Po slabem nastopu stranke na volitvah leta 2014 se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v Mestni občini Nova Gorica; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti Kromberk-Loke, njen član pa je ostal do leta 2022.[8]

Gibanje Svoboda (2022–)

Kongres stranke Gibanje Svoboda.

24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke Z.DEJ.[9] Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje Gibanje Svoboda. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami Koalicije ustavnega loka na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s Slovensko demokratsko stranko.[navedi vir]

20. aprila 2022 je sporočil, da je bil okužen z novim koronavirusom, zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.[10]

24. aprila 2022 je s svojo stranko Gibanje Svoboda zmagal na državnozborskih volitvah, njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.[11][12] Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SD Tanjo Fajon.[13] Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama Koalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta - Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca.[14]

Predsednik vlade

Z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce-Pince (2022).

25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika Vlade Republike Slovenije.[2] 15. vlada Republike Slovenije je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike.[navedi vir] Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.[15][16][17]

Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.[18][19] Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.[20][21] Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.[22][23] 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade Robert Golob.[24] Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.[25] Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.[26][27] Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.[28][29]

Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je Slovenska demokratska stranka zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma.[30][31] Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.[32] Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.[33] S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.[34]

Golob med obiskom v Baški grapi po (oktober 2023)

Tatjana Bobnar je po odstopu z mesta notranje ministrice Golobu večkrat očitala vmešavanje v delo policije. 23. oktobra 2023 je v zvezi s tem pričala pred pristojno preiskovalno komisijo. Dejala je, da je predsednik vlade Robert Golob od nje kot notranje ministrice zahteval "nedopustna in nesprejemljiva" dejanja; med drugim da je od nje v zameno za svoje zaupanje zahteval določena odpuščanja in imenovanja na Policiji, tudi specifičnih ljudi.[35][36] Tatjana Bobnar je pred komisijo dejala tudi, da je Golob od nje zahteval očiščenje "janšistov", kar je sam naslednji dan tudi sam potrdil, njene ostale navedbe pa označil za natolcevanja.[37][38][39] Isti dan je iz zaprtega dela seje komisije prišla tudi neuradna informacija, da naj bi Robert Golob zahteval odlog datuma prijetja dveh ruskih vohunov, ki ju je SOVA odkrila v Ljubljani. Prijetje naj bi bilo prvotno načrtovano 28. novembra 2022, torej dan po potrditvi koalicijskih predlogov na trojnem referendumu. Ruska vohuna so nato prijeli 5. decembra 2022, saj naj bi po besedah Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava Golob želel, da prijetje ne bi zasenčilo zmage na referendumih.[40] Golob se je odzval, da ne ve, kaj se je dogajalo na zaprti seji.[40] 20. novembra 2023 je zaradi domnevnih pritiskov na Tatjano Bobnar Komisija za preprečevanje korupcije zoper Goloba uvedla preiskavo zaradi sumov kršitve integritete.[41][42]

Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.[43][44]

Javnomnenjska raziskava, ki jo je 13. novembra 2023 objavil časnik Delo, je pokazala na velik padec podpore stranki Gibanje Svoboda in Golobovi vladi. Delo slednje je glede na rezultate raziskave podpirala manj kot polovica državljanov.[45][46] Padec je bil večji kot pri predhodnem predsedniku vlade Janezu Janši in največji v zgodovini Medianinih meritev nasploh.[47][48] Padec podpore je kot predsednik vlade doživel tudi Golob.[45]

Zasebno življenje

Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.[4][5][49] Od jeseni 2021 živi z dvema otrokoma in partnerko Tino Gaber.[50] Z njo se je v javnosti prvič pojavil na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, 7. februarja 2023.[51][52] Trenutno živi v Ljubljani.[50]

Kritike

Domneve o romunskem bančnem računu

Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 se je v medijih pojavila navedba, da naj bi imel Golob v Romuniji odprt bančni račun pri banki Raiffeisen.[53] Iz Gibanja Svoboda so v odzivu sporočili, da je Golob za obstoj računa izvedel, ko je pred začetkom politične kampanje decembra 2021 Finančno upravo zaprosil za potrdilo, da nima računa v tujini, nakar je od FURS prejel obvestilo, da na njegovo ime v Romuniji obstaja račun. Račun je bil odprt že leta 2017. Golob je na banko napotil odvetnika z pooblastilom, banka pa je že pred obiskom odvetnika pričela postopek izbrisa računa zaradi neaktivnosti. V Gibanju Svoboda so ob izjavi za javnost podali tudi kopijo dokazila banke, iz katerega je med drugim razvidno, da je bil za vzpostavitev računa uporabljen napačen naslov Goloba. Banka kljub več prošnjam za predajo dokumentacije glede odprtja računa teh podatkov Golobovim odvetnikom ni posredovala.[53]

Gibanje Svoboda je navedbo označilo za diskreditacijo, Golob pa je zatrdil, da mu je nekdo v Romuniji ukradel identiteto.[53][54]

Zdravljenje koronavirusa

14. julija 2022 je Robert Golob v večerni oddaji 24ur gostoval na temo slabšanja epidemiološkega stanja koronavirusa. Med drugim je dejal, da so razmere boljše: »Prvič, ker mutira v manj nevarne različice. In drugič, da imamo val sredi poletja, je samo dobro. Zakaj? Ker imamo proti covidu-19 naravna zdravila: to so vitamin D in sonce ter slana morska voda. Odlično je, da je val zdaj, ko gremo lahko vsi na morje in se tam pozdravimo. Ne hecam se, to je čista resnica.« Izjava je vzbudila precej polemik, med drugim se je odzvalo tudi Združenje slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko Net, epidemiolog Mario Fafangel pa je ponovil sedem ukrepov, med katerimi Golobovih priporočil ni.[55][56] Kasneje se je odzval tudi golobov kabinet, ki je sporočil, da je premier »želel poudariti, da je poletje za spopadanje z virusom ugodnejše, saj lahko naravno pridobimo več vitamina D, ki pozitivno vpliva na krepitev imunskega sistema«.[56]

Očitki o vsebinski praznini

Leon Magdalenc je Goloba označil za zmes kombinatorike in »brihtnosti« Gregorja Golobiča, karizmatičnost Zorana Jankovića in začetne priljubljenosti Mira Cerarja. Po šestih mesecih Golobovega premierskega delovanja se mu je zdelo, da Golob z odstavitvami najbližjih, zaupanjem v dvomljive svetovalce, prepiranjem z mediji in nastopanjem v bulvarskih medijih vse bolj spominja na Cerarjevo pot. Zapis je zaključil z besedami: »Ja, privoščimo mu, da se ima fajn. Naj pa ne pozabi, da se moramo imeti fajn tudi mi ...«[57] V analizi upora Jevgenija Prigožina je pisec Matej Čelik za Radio Študent namignil na Goloba z besedami: »...brez vsake politične domišljije smo tudi mi. Tudi v Sloveniji je politika omejena na tekmovanje med osebnostmi in ljudje glasujejo za vsebinsko prazen novi obraz, ker jih za kratek čas prepriča, da bo boljši menedžer od prejšnjega...«[58] Bloger Boris Vezjak je v seriji člankov zapisal, da se Golobov antijanšizem sprevrača v janšizem.[59][60][61][62]

Danuša Štiglic

Golob je preko Natalije Nedeljko, predsednice Društva za zaščito konj in ostalih živali, spoznal Danušo Štiglic in ji obljubil položaj direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. S tem je povzročil nezadovoljstvo sindikata veterinarjev zaradi njene podpore noveli zakona o zaščiti živali. Na koncu je bila izbrana Vida Znoj, ne da bi bila Štigličeva obveščena, zaradi česar je bila ta razočarana. Za izbiro Znojeve ji je povedal Posedi. Boris Vezjak je Golobovo naknadno odpoved Štigličevi pripisal tudi njenemu iskrenemu komuniciranju z mediji. Menil je, da bi morala Štigličeva Goloba v podporo nepristranskemu delovanju in avtonomnim odločitvam takoj zavrniti. Iz celotne zgodbe je sklepal tudi, da je bila odstavitev Janeza Posedija z mesta direktorja omenjene uprave politično motivirana.[62][63][64]

Ana Roš Stojan

Golobov promocijski posnetek pogovora z Ano Roš Stojan po prejemu tretje michelinove zvezdice je več medijev označilo za fiasko.[65][66][67][68][69][70] Znano je tudi, da je javna agencija za trženje in promocijo turizma julija 2020 sklenila pogodbo z Michelinom v vrednosti 880.600 evrov[65] ter da je Petra Aršič, piarovka Roš Stojanove, od septembra 2023 članica Golobovega kabineta. Dnevnik je podvomil v trditev Roš Stojanove, da je bila zlorabljena, ker je ta posnetek objavila na svojem instagram profilu.[71]

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ CONOR
  2. ↑ 2,0 2,1 »Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade«. MMC RTV-SLO. 25. maj 2022. Pridobljeno 26. maja 2022.
  3. ↑ dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648, vpogled: 25. 4. 2022.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob«. Novice Svet24. 30. april 2022. Pridobljeno 10. aprila 2023.
  5. ↑ 5,0 5,1 »Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade«. 24ur.com. 24. april 2022. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  6. ↑ 6,0 6,1 »Vodstvo - GEN-I«. gen-i.si. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  7. ↑ Pavlič, Jernej (2014). Poslovno poročilo (PDF). Zavezništvo Alenke Bratušek. str. 4. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. maja 2021. Pridobljeno 1. februarja 2022.
  8. ↑ https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ Arhivirano 2021-04-18 na Wayback Machine., vpogled: 30. 4. 2022.
  9. ↑ »STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej«. STA. 24. januar 2022. Pridobljeno 24. januarja 2022.
  10. ↑ »Robert Golob pozitiven na koronavirus«. www.24ur.com. 18. april 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  11. ↑ Kosmač, Gorazd (25. april 2022). »"Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi"«. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  12. ↑ Svenšek, Ana; Kozorog Blatnik, Tanja; Masten, Aljoša; Cerar, Gregor; Zavrtanik, Miha; Daugul, Larisa; Kovač, Aleksandra K. (24. april 2022). »Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  13. ↑ »Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija«. RTVSLO.si. 26. april 2022. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  14. ↑ »V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja«. MMC RTV SLO. RTV Slovenija. 25. april 2022. Pridobljeno 26. aprila 2022.
  15. ↑ »Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"«. N1. 16. december 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.
  16. ↑ »Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video«. siol.net. 16. december 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.
  17. ↑ »Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba«. www.24ur.com. 16. december 2022. Pridobljeno 17. decembra 2022.
  18. ↑ »Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov«. Dnevnik. 2022. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  19. ↑ Ma, Al. »"Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  20. ↑ Ma, Al. »DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  21. ↑ »Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje«. siol.net. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  22. ↑ »Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS«. 24ur.com. Pridobljeno 7. julija 2023.
  23. ↑ M, A. »Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  24. ↑ Z, M. »Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva«. rtvslo.si. Pridobljeno 8. julija 2023.
  25. ↑ »Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije«. N1info.si. Pridobljeno 7. julija 2023.
  26. ↑ Pušnik, Neža (13. julij 2023). »Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše«. N1. Pridobljeno 15. julija 2023.
  27. ↑ »Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje«. n1info.si. Pridobljeno 7. oktobra 2023.
  28. ↑ K, G. »Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  29. ↑ P, M. R. , N. (3. oktober 2023). »Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo«. N1. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  30. ↑ »DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  31. ↑ »SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?«. N1. 4. oktober 2022. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  32. ↑ »Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti«. rtvslo.si. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  33. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  34. ↑ »Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 5. februarja 2023.
  35. ↑ K, G. »Bobnar: Golob je zahteval nedopustna ravnanja. Lindav: Pričakujem tudi zaslišanje Milovića«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  36. ↑ STA (23. oktober 2023). »Politično vmešavanje v delo policije: pred komisijo Bobnar in Lindav«. N1. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  37. ↑ Ma, T. K. B. , Al. »Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  38. ↑ O, M. R. , M. (23. oktober 2023). »Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo«. N1. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  39. ↑ N1 (24. oktober 2023). »Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži«. N1. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  40. ↑ 40,0 40,1 Slovenija, Nejc Furlan, TV. »Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  41. ↑ »Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije«. www.kpk-rs.si. Pridobljeno 20. novembra 2023.
  42. ↑ Ma, Al. »KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba«. rtvslo.si. Pridobljeno 20. novembra 2023.
  43. ↑ Z, M. »Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije«. rtvslo.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  44. ↑ »Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 25. oktobra 2023.
  45. ↑ 45,0 45,1 »Rumeni karton vladi, premieru in Gibanju Svoboda«. www.delo.si. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  46. ↑ Starič, Aleš Kocjan, Tanja. »Podpora vladi pada, največ izgublja Gibanje svoboda«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  47. ↑ T, K. »Anketa Dela: Golobu več nezadostnih ocen kot Janši«. rtvslo.si. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  48. ↑ Orešnik, Miha (13. november 2023). »Začetek konca Roberta Goloba in Svobode? Partnerji: "Z njimi tonemo tudi mi"«. N1. Pridobljeno 15. novembra 2023.
  49. ↑ »Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo«. www.slovenskenovice.si. 26. april 2022. Pridobljeno 28. marca 2023.
  50. ↑ 50,0 50,1 »Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj«. www.24ur.com. 28. marec 2023. Pridobljeno 28. marca 2023.
  51. ↑ »Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma«. siol.net. Pridobljeno 28. marca 2023.
  52. ↑ Musić, Irma (28. februar 2023). »Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje«. N1. Pridobljeno 28. marca 2023.
  53. ↑ 53,0 53,1 53,2 »Golob pokazal potrdilo romunske banke«. www.delo.si. 19. april 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  54. ↑ »Golob o računu v Romuniji: Ukradli so mi identiteto«. siol.net. 17. april 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  55. ↑ »Golob: Vitamin D, sonce in morska voda pozdravijo covid«. www.delo.si. 15. julij 2022. Pridobljeno 18. julija 2022.
  56. ↑ 56,0 56,1 Uredništvo (15. julij 2022). »Robert Golob na POP TV ekskluzivno razkril čudežno novo zdravilo, ki pozdravi Covid19: D vitamin in slana voda«. Domovina. Pridobljeno 18. julija 2022.
  57. ↑ Magdalenc, Leon (14. januar 2023). "Od poročnega bureka do video burleske". Dnevnik. str. 12. ISSN 1318-0320. Pridobljeno 2. oktobra 2023
  58. ↑ Čelik, Matej (27. junij 2023). »Farsični upor Prigožina«. Radio Študent. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  59. ↑ Vezjak, Boris (10. december 2022). »Janša kot tragedija, Golob kot farsa«. vezjak.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  60. ↑ Vezjak, Boris (20. april 2023). »Dialektika antijanšizma: zakaj je nevarna slepa podpora Golobovi vladi?«. vezjak.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  61. ↑ Vezjak, Boris (15. september 2023). »Dokaz, po katerem ni več dvoma: Golob politizira policijo«. vezjak.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  62. ↑ 62,0 62,1 Vezjak, Boris (22. avgust 2023). »Golob se je odpovedal Danuši Štiglic«. vezjak.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  63. ↑ »So Posediju šteti dnevi? Golob si je zaželel Danuše Štiglic«. www.24ur.com. 26. julij 2023. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  64. ↑ Pihlar, Tatjana (22. avgust 2023). “Irena Šinko je ravnala zahrbtno in pritlehno”. Dnevnik. str. 2. ISSN 1318-0320. Pridobljeno 1. oktobra 2023
  65. ↑ 65,0 65,1 Vezjak, Boris (22. september 2023). »Ana Roš Stojan razkrila, da je bila grobo zlorabljena v promociji predsednika vlade«. vezjak.com (v britanski angleščini). Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  66. ↑ Presekar, Domenika (22. september 2023). »So Golobovi izjavo Ane Roš Stojan iztrgali iz konteksta?«. N1. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  67. ↑ »Je vlada zlorabila Ano Roš Stojan za lastno promocijo? Kuharska mojstrica se je odzvala na bizaren video«. Metropolitan.si (v angleščini). 22. september 2023. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  68. ↑ »"HALO ANA, TUKAJ ROBERT": Ana Roš pa odgovarja da je bila "praktično zlorabljena" (VIDEO)«. regionalobala.si. 22. september 2023. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  69. ↑ Kos, Suzana (21. september 2023). »Robert Golob gre po poti Pahorjevega populizma«. delo.si. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  70. ↑ »Nepreslišano: Marko Crnkovič, kolumnist«. Dnevnik. 23. september 2023. Pridobljeno 1. oktobra 2023.
  71. ↑ Klipšterer, Tomaž; Lovšin, Peter (23. september 2023). "Od poročnega bureka do video burleske". Dnevnik. str. 3. ISSN 1318-0320. Pridobljeno 2. oktobra 2023
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Robert_Golob&oldid=6154023«