Kranj

Kranj
Kranj Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°14′37.12″N 14°21′20.74″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Gorenjska
Tradicionalna pokrajina	Gorenjska
Občina	Kranj
Površina
• Skupno	148 km2
Nadm. višina	388 m
Prebivalstvo  (2019)
• Skupno	37.463
• Gostota	250 preb./km2
Demonim	Kranjčanka, Kranjčan
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštna številka	4000 Kranj
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Kranj () je četrto največje mesto v Sloveniji, središče neformalne pokrajine Gorenjske in sedež istoimenske Mestne občine Kranj. Zgrajen je bil na karbonatnem konglomeratu. Kranj ima močno tradicijo elektronske in gumarske industrije (Gorenjske elektrarne, Iskraemeco, Iskratel, Sava Kranj), še vedno pa je ohranil staro mestno jedro nad sotočjem Kokre in Save. Znan je tudi kot športno mesto, ki ima športni park. V parku lahko najdemo nogometno igrišče z umetno in naravno travo, teniška in košarkarska igrišča ter notranji in zunanji bazen.

Zgodovina

Veduta Kranja na oljni sliki Antona Hayneja (1. pol. 19. st., hrani Narodni muzej Slovenije)

Kranj na razglednici z začetka 20. stol.: spredaj most čez Savo (današnja Ljubljanska cesta), zgoraj izstopata grad Kieselstein in Cerkev svetega Kancijana

Layerjeva hiša

Obrambni stolp na Pungertu

Obrambni stolp na Škrlovcu

Plečnikovo stopnišče z arkadami

Globus

Kanjon reke Kokre

Sekvoja pri Gimnaziji

Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto na konglomeratnem pomolu med rekama Savo in Kokro. Območje mesta je bilo poseljeno vse od obdobja Keltov v prvem tisočletju pred našim štetjem. Enega od svojih vrhuncev je doživelo po preseljevanju ljudstev (Prej je bila v 6. stoletju izpričana mogočna strateško pomembna obrambna postojanka različnih germanskih plemen, predvsem Ostrogotov in Langobardov...grobišče germanskih in staroselskih pokojnikov obsega čez 1000 grobov) in poselitvi Slovanov v 7. stoletju, ko je bila osnovana strateško pomembna utrdba in z njo povezano naselje, kar izpričuje največje staroslovansko grobišče, ki je bilo odkrito v Sloveniji.
Ob izgubi samostojnosti konec 9. oz. na začetku 10. stoletja postane utrdba na območju sedanjega Kranja sedež tako imenovane Kranjske krajine, ki se je pozneje razvila v Vojvodino Kranjsko, sedež pa se je prenesel v Ljubljano. Kot pomembno trgovsko središče je naselje v 13. stoletju dobilo mestne pravice ter s tem povezane številne svoboščine in ugodnosti za nadaljnji razvoj na področju trgovine in prometa s kmetijskimi proizvodi ter razvojem železarstva.

Do sredine 19. stoletja je bil Kranj trgovsko-sejemsko in obrtno mesto, s pojavom manufaktur in ob koncu 19. stoletja tudi industrije pa je postajalo vedno bolj industrijsko mesto. Srednjeveška zasnova mestnega jedra Kranja je zgrajena v značilni piramidalni obliki, ki jo poudarjajo cerkveni zvoniki. Druga značilnost je os sever-jug, ki jo nakazuje vizualna povezava zvonika kranjske župne cerkve in vrha Storžiča. Nedvomno načrtna postavitev višinskih dominant po mestnem prostoru uvršča Kranj med kompozicijsko najbolj pretehtane urbane organizme pri nas in v Srednji Evropi.

Ob koncu srednjega in v začetku novega veka je mestno obzidje z obrambnimi stolpi, gradom in orožarno Škrlovec varovalo mesto z zahodne savske strani. Tlorisno zasnovo sestavlja ozek prostor med obema rekama z dvema vpadnicama, ob nekdanjih glavnih mestnih vratih na sedanjem Maistrovem trgu in spodnjih mestnih vratih na današnji Vodopivčevi ulici. Mestno jedro tvorijo Glavni trg in Prešernova ulica, ki se povezujeta z dvema vzporednima ulicama. Tomšičeva in Tavčarjeva ulica sta nekdaj s prečnimi prehodi povezovali dvoriščne predele meščanskih hiš z mestnim trgom. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči.

Znani meščani

• Leopold Layer (1752–1828), slikar
• Friderik Irenej Baraga (1797–1868), misijonar
• France Prešeren (1800-1849), pesnik
• Janez Bleiweis (1808–1881), politik
• Janez Puhar (1814–1864), izumitelj fotografije na steklo
• Simon Jenko (1835–1869), pesnik
• Janez Mencinger (1838–1912), pisatelj
• Ciril Pirc (1865–1941), politik
• Jože Plečnik (1872–1957), arhitekt
• Ernst Mally (1879–1944), filozof
• Hinko Smrekar (1883–1942), slikar
• Ivan Pregelj (1883–1960), književnik
• Lojze Dolinar (1893–1970), kipar
• Fran Roš (1898–1976), pisatelj, pesnik in dramatik
• Edvard Ravnikar (1907–1993), arhitekt
• Franc Novak (1908-1999), ginekolog, kirurg
• Peter Lipar (1912–1980), skladatelj
• Marij Pregelj (1913–1967), slikar
• Ivan Bertoncelj (1914–1974), pedagog, šolnik
• Janez Marenčič (1914–2007), fotograf
• Marjan Šorli (1915–1975), arhitekt
• France Štiglic (1919 1993), filmski režiser
• Uroš Vagaja (1920–1971), grafični oblikovalec, scenograf
• Davorin Dolar (1921–2005), kemik, akademik
• Ljubo Sirc (1921–2016), ekonomist
• France Pibernik (1928), pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar
• Boštjan Hladnik (1929–2006), filmski režiser
• Dušan Petrač (1932), fizik, strokovnjak za vesoljske tehnologije
• Franci Zagoričnik (1933–1997), pesnik, literat
• Bojan Pisk (1933–2008), pesnik, knjižničar in urednik
• Klemen Pisk (1973), književnik, prevajalec in glasbenik
• Marko Aljančič (1933–2007), biolog, spelelolog, fotograf
• Nejc Zaplotnik (1952–1983), alpinist, pisatelj
• Marko Pogačnik (1944), kipar
• Iztok Geister (1945), ornitolog, literat
• Ivan Savnik (1879–1950), trgovec in industrialec
• Andrej Šifrer (1952), glasbenik
• Andrej Štremfelj (1957), alpinist
• Tomo Česen (1959), alpinist in novinar
• Marta Zore (1964), glasbenica, skladateljica in saksofonistka
• Iztok Čop (1964), veslač in športni trener
• Artur Štern (1965), veterinar, biolog in esejist
• Matjaž Zupan - Mz Hektor (1967), glasbenik in predsednik SAZAS
• Matjaž Zupan (1966), smučarski skakalec in trener
• Pavel Lužan (1946), pisatelj in dramaturg
• Mičo Mrkaić (1968), ekonomist in kolumnist
• Tadej Valjavec (1977), športni kolesar
• Borut Petrič (1961), plavalec in trener
• Darjan Petrič (1964), plavalec in podjetnik
• Drago Petrič (1935–2006), zdravnik, plavalni trener in organizator
• Slavko Brinovec (1936), geograf metodik in športni delavec (plavanje)
• Gregor Fučka (1971), košarkar
• Marko Milič (1971), košarkar
• Saša Einsiedler (1967), pevka zabavne glasbe ter RTV-voditeljica
• Sanja Grohar (1984), pevka, fotomodel in TV voditeljica
• Manca Špik (1980), pevka
• Tanja Žagar (1982), slovenska pevka, pianistka in glasbena profesorica
• Dalaj Eegol (1973), slovenski MC, pesnik in pisatelj
• Boštjan Gorenc - Pižama (1977), slovenski MC, pisatelj in prevajalec
• Boris Brunčko (1919–1982), gledališki igralec
• Brane Ivanc (1937–1991), igralec
• Milan Štefe (1960), slovenski dramski igralec
• Damijan Perne (1968), zdravnik, psihiater, politik in nekdanji igralec
• Gregor Čušin (1970), igralec, dramatik in režiser
• Matija Vastl (1975), slovenski gledališki in filmski igralec
• Tone Sušnik (1931), komik, animator
• Milan Rogelj (1960), športni pedagog, trener in predsednik otroških migrantov
• Deja Mušič (1962), slovenska glasbenica, TV-voditeljica in budistka
• Vlado Ravnik (1924–2017), botanik in ilustrator
• Primož Grašič (1968), kitarist
• Franc Vozel (1954), akademski slikar
• Zmago Puhar (19549, slikar
• Vesna Slapar (1974), gledališka igralka
• Uroš Zorman (1980), rokometaš
• Ema Klinec (1998), smučarska skakalka

Kranjski župani

• 1850-1857 Konrad Lokar
• 1857-1861 Jakob Jalen
• 1861-1865 ponovno Konrad Lokar
• 1865-1866 Sebastijan Šavnik
• 1866–1869 Matej Pirc
• 1869-1872 ponovno Sebastijan Šavnik
• 1872-1874 Leopold Jugovic
• 1874-1910 Karel Šavnik (starejši)
• 1911-1921 Ferdinand Pollak
• 1921-1936 Ciril Pirc
• 2010-2014 Mohor Bogataj
• 2014-2018 Boštjan Trilar
• 2018- * Matjaž Rakovec

Znamenitosti

Cerkve

• Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev
• Roženvenska cerkev
• Cerkev sv. Sebastijana, Fabijana in Roka
• Cerkev sv. Modesta
• Cerkev sv. Jožefa
• Cerkev sv. Martina v Stražišču
• Kapela sv. Petra pod Šmarjetno goro
• Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kranj Primskovo

Muzeji in galerije

• Gorenjski muzej v mestni hiši
• Prešernova hiša
• Galerija Prešernovih nagrajencev
• Layerjeva hiša, Kranj

Gradovi in fortifikacijski objekti

• Grad Kieselstein in Ullrichova hiša
• Kranjsko mestno obzidje
• Obrambni stolp na Pungartu
• Obrambni stolp na Škrlovcu

Arhitektura 20. stoletja

• Plečnikovo stopnišče z arkadami
• Globus
• Avla občine

Ostale kulturne znamenitosti

• Prešernov gaj, kjer sta pokopana France Prešeren in Simon Jenko
• Mitničarska hiša (Mitnica)
• Mestna hiša na Glavnem trgu
• Kostnica ob Cerkvi svetega Kancijana
• Rovi pod starim Kranjem
• Vodovodni stolp
• Pavšlarjeva hiša
• Pirčeva barvarna
• Plečnikove arkade in vodnjak, 1954/55

Naravne znamenitosti

• Kanjon reke Kokre
• Sekvoja pri Gimnaziji Kranj

Javni prevoz

Mestni prevoz se izvaja ob delavnikih in vikendih. Koncesijo za opravljanje prevoza ima podjetje Alpetour. Avtobusi vozijo na 10 progah in povezujejo center mesta z nakupovalnimi središči in primestnimi naselji. Kranj je začel uvajati tudi sistem za izposojo koles KR s kolesom in električno vozilo Kranjvaj, ki se pelje po starem mestnem jedru.

Galerija

• 
  Kranj s Kamniško Savinjskimi Alpami v ozadju
• 
  Reka Sava v kranju. Desno je HE Sava
• 
  Gimnazija Kranj
• 
  Cankarjeva ulica blizu gradu Kieselstein
• 
  Cerkev Sv. Roka
• 
  Panorama Kranja s Šmarjetne gore
• 
  Bauhenk, skakalnica v Kranju
• 
  Grad Kieselstein
• 
  Stara Pošta
• 
  Pungert
• 
  Nočni posnetek Glavnega trga v Kranju
• 
  Kranjski rovi
• 
  Nočni posnetek vodovodnega stolpa v Kranju
• 
  Panorama Kranja iz fotografirana iz Stražišča
• 
  Mestna hiša
• 
  Mitničarska hiša v Kranju
• Kip Franceta Prešerna pri gledališču
  Kip Franceta Prešerna pri gledališču
• Kranjski nebotičnik
  Kranjski nebotičnik
• 
  Poulični glasbenik
• 
  Poulični glasbenik. Glavni trg pri vodnjaku.
• 
  Igor Šaršanski. Kralj nudeljcev.

Pobratena mesta

pobratena mesta: - La Ciotat, Francija - Büyükcemece, Carigrad, Turčija - Oldham, Velika Britanija - Rivoli, Italija - Banja Luka, Bosna in Hercegovina - Bitola, Makedonija - Herceg Novi, Črna gora - Osijek, Hrvaška - Zemun, Srbija - Kotor Varoš, Bosna in Hercegovina - Senta, Srbija - Železna Kapla, Avstrija - Doberdob, Italija - Beljak, Avstrija - Grožnjan, Hrvaška

- Pulj, Hrvaška - Amberg, Nemčija - Novi Sad, Srbija - Zenica, Bosna in Hercegovina - Singen, Nemčija - Beljak, Avstrija - Užice, Srbija

Viri

• Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Glej tudi

• Župnija Kranj
• Dekanija Kranj
• Park Brdo
• Grad Brdo
• Trbojsko jezero
• Glinokopna jezerca v Bobovku
• Udin boršt
• Kanjon reke Kokre

Zunanje povezave

• http://kranj.si/
• http://ljubljana.info/trips/kranj/
• Spremljanje globalnih novic o Kranju v živo