1140
| Stoletja: | 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje |
| Desetletja: | 1110. 1120. 1130. - 1140. - 1150. 1160. 1170. |
| Leta: | 1137 · 1138 · 1139 · 1140 · 1141 · 1142 · 1143 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Dogodki
Evropa
- 16. julij - Na koncilu v Sensu je francoski filozof Peter Abelard v odstonosti obtožen herezije zaradi teološkega racionalizma, obsojen na molk in na sežig vseh del, ki jih je napisal. Njegov glavni tožnik je Bernard iz Clairwauxa.
- Poleg Abelarda je obsojen še avguštinski pridigar apostolske ubožnosti Arnold iz Brescie.
- 21. december - Nemški kralj Konrad III. po smrti bavarskega vojvode in glavnega rivala Henrika X. oblega in zavzame dinastično bazo Welfov, grad Weinsberg (Baden-Württemberg).
- Škotski kralj David I. podeli Lanarku naziv kraljevega mesta (Royal burgh).
- Naselje Marburg, zvezna dežela Hessen, dobi status mesta.
- Sicilski kralj Roger II. upravno in fevdno reorganizira na temelju bizantinskega prava ponovno osvojeni Mezzogiorno (Vojvodino Apulijo, kneževino Kapuo, itd.). Oblast močno centralizira in ustanovi profesionalen, nededen uradniški aparat pod neposrednim kraljevim nadzorom. Prav tako finančno reorganizira kraljevino z manj vrednimi bakrenimi novci s sledmi srebra (dukati), ki olajšajo trgovanje s čezmorskimi deželami, v sami Italiji pa so nepriljubljeni.
- Ustanovitev prvega cistercijanskega samostana v Španiji, samostana Fitero.
- Gracijan, menih iz reda kamaldolijancev, začne kompilirati celotno dotedanje cerkveno pravo v enotno in pregledno celoto (Decretum Gratiani)
- Anarhija: prvi upori plemstva privrženega cesarici Matildi proti angleškemu kralju Štefanu Bloiškemu, ki uspešno zatre upor v zamočvirjenem Fensu (vzhodna Anglija).↓
- → Resnejši nasprotnik kralja Štefana je razlaščeni grof Chesterja Ranulf de Gernon, katrega severnoangleške mejne posesti je Štefan podaril škotskemu kronskemu princu Henriku. Konec leta kralj Štefan oblega grofa Ranulfa v utrdbi Lincoln. 1141 ↔
Rojstva
- 28. maj - Xin Qiji, kitajski pesnik († 1207)
- Abd as-Salam ibn Mashish al-Alami, maroški sufi († 1227)
- Beatrice de Dia, okcitanska pesnica, trubadurka († 1175)
- Bernhard III., saški vojvoda († 1212)
- Dipold Berški, škof Passaua, križar († 1190)
- Jesugej, mongolski vojskovodja, Džingiskanov oče († 1171)
- Josihira Minamoto, japonski bojevnik († 1160)
- Konstanca Kastiljska, francoska kraljica († 1160)
- Juda ben Samuel iz Regensburga, nemški judovski filozof, mistik († 1217)
- Mihael Honijat, bizantinski nadškof in pisec († 1220)
- Rajmond Berengar II., provansalski grof († 1166)
- Rajmond III., tripolitanski grof, galilejski knez († 1187)
- Riksa Šlezijska, poljska princesa, kastiljska kraljica († 1185)
- Simon II., vojvoda Zgornje Lorene († 1207)
- Vilijem Montferraški, grof Jaffe in Askalona († 1177)
- Walter Map, valižanski pisatelj († 1209)
Smrti
- 12. januar - Ludvik I., turginijski deželni grof
- 6. februar - Thurstan, yorški nadškof (* 1070)
- 14. februar:
- Sobeslav I., češki vojvoda (* 1090)
- Lev I., knez Armenske Kiklije