Pojdi na vsebino

Tržič, Gorica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
JozefD (pogovor | prispevki)
10.201 urejanje
mBrez povzetka urejanja
m sklici in pp presledkov
Vrstica 37: Vrstica 37:
| footnotes =
| footnotes =
}}
}}



'''Tržič''' ({{Jezik-it|Monfalcone}}, [[Bizjaščina|bizjaško]] in {{Jezik-fur|Monfalcon}}, nemško ''Falkenberg'') je mesto in občina v nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] i[[Italija|talijanske]] [[dežela|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] in je središče [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran|Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran]]. Leži na severozahodni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], v bližini izliva reke [[Soča|Soče]] in [[naravni rezervat|naravnega rezervata]] Foce dell'Isonzo.
'''Tržič''' ({{Jezik-it|Monfalcone}}, [[Bizjaščina|bizjaško]] in {{Jezik-fur|Monfalcon}}, nemško ''Falkenberg'') je mesto in občina v nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriški pokrajini]] i[[Italija|talijanske]] [[dežela|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]] in je središče [[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran|Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran]]. Leži na severozahodni obali [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]], v bližini izliva reke [[Soča|Soče]] in [[naravni rezervat|naravnega rezervata]] Foce dell'Isonzo.


== Geografska lega ==
== Geografska lega ==


Vrstica 94: Vrstica 91:
Slika:Monfalcone - Palazzetto Veneto.jpg|Beneška palača
Slika:Monfalcone - Palazzetto Veneto.jpg|Beneška palača
</gallery>
</gallery>

== Sklici ==
{{sklici}}


== Viri ==
== Viri ==

Redakcija: 11:23, 5. januar 2025

Tržič

italijansko Monfalcone
Občina (comune)
Comune di Monfalcone / Občina Tržič
Pogled na Trg republike v Tržiču
Pogled na Trg republike v Tržiču
Zastava Tržič
Zastava
Lega občine Tržič v Goriški pokrajini
Lega občine Tržič v Goriški pokrajini
Tržič se nahaja v Italija
Tržič
Tržič
Geografski položaj v Italiji
45°48′N 13°32′E / 45.800°N 13.533°E / 45.800; 13.533
DržavaZastava Italije Italija
Dežela Furlanija - Julijska krajina
PokrajinaGorica
FrazioniArchi,
Arež (it. Aris),
Bagni,
Cima di Pietrarossa,
Crosera,
La Rocca,
Sveti Mihael (it. San Michele),
Lisert,
Marina Julia,
Marina Nova,
Pancan (it. Panzano),
Pietrarossa,
San Polo,
Schiavetti,
Serraglio,
Via Romana-Solvay
Upravljanje
 • ŽupanAntonio Garritani (podžupan f.f.) (center-desno) odl 19-7-2024
Površina
 • Skupno27,9 km2
Nadm. višina
6 m
Prebivalstvo
 (31. 8. 2024)
 • Skupno30.476
 • Gostota1.100 preb./km2
DemonimTržičani (it. monfalconesii)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
34074
Klicna koda0481
ZavetnikSveti Ambrož Milanski
Dan21. november
Spletna stranwww.comune.monfalcone.go.it

Tržič (italijansko Monfalcone, bizjaško in furlansko Monfalcon, nemško Falkenberg) je mesto in občina v nekdanji Goriški pokrajini italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in je središče Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran. Leži na severozahodni obali Tržaškega zaliva, v bližini izliva reke Soče in naravnega rezervata Foce dell'Isonzo.

Geografska lega

Mesto Tržič se nahaja na severnem obalnem pasu Jadranskega morja v dolžini 24,39 km in je na jugu zaprto z zalivom Panzano in na severovzhodu s Krasom, proti severozahodu pa meji na občini Ronke in Štarancan.

Tržič, viden iz satelita, desno izliv reke Soče

Mesto leži v zalivu Panzano , nekaj kilometrov od izliva reke Soče, in ima več plovnih umetnih kanalov, vključno s kanalom "Eugenio Valentinis", tako imenovanim kanalom "vzhod-zahod", "Lokovec" kanal in kanal Brancolo. [1]

Tržič je najsevernejša točka Sredozemskega morja, dosežena na vrhu kanala "Valentinis"[2]; morje, ki ga gleda z več kot 3 km dolge peščene obale med krajema Marina Julija in Kopališče Panzano. [3]

Zgodovina

V prazgodovini je bilo na območju Tržiča več utrjenih vasi, imenovanih gradišče. Po ustanovitvi rimskega mesta Oglej (181 pr. n. št.) je na hribih nastalo nekaj termalnih zgradb, znanih kot Insulae Clarae. V rimskem času je ozemlje Tržiča postalo rimski municipij in doživelo razcvet zaradi svojega strateškega položaja za nadzor komercialnega prometa po via Gemina med Oglejem in Istro.[4] Številne zgrajene rimske vile segajo v to obdobje, kar dokazujejo ohranjene ruševine, predvsem pa terme.

Po ostrogotski, bizantinski , langobardski in frankovski nadvladi so Tržič od leta 967 nadzirali oglejski patriarhi. [5] Leta 967 je namreč cesar Oton I. mesto podaril oglejskemu patriarhu, da bi ta lahko nadzoroval vdore Madžarov, z izgradnjo prve trdnjave "Rocca di Monfalcone ("Sokolske trdnjave"), čeprav nekateri viri navajajo to trdnjavo nekaj stoletij prej, ki naj bi jo zgradil Teoderik, kralj Ostrogotov (475-526).

Leta 1260 je bil Tržič kot Monfalcone prvič omenjen v listini, s katero je goriški grof Majnhard II. vrnil oglejskemu patriarhu "contrato Montis Falconis", prejeto v zastavo nekaj let prej. Kljub temu prvi dokazi o naseljenem utrjenem jedru ob vznožju trdnjave "Rocce" segajo v leto 1289.

Kljub številnim poskusom osvajanja s strani Turkov v letih 1472, 1477 in 1499 sta trdnjava in obzidano mesto ostala neosvojena pod nadzorom Benečanov.

Benečani so ga osvojili leta 1420 po treh dneh obleganja in ga obdržali do leta 1511, ko je padel v roke Francozom. Benetke so jo ponovno osvojile, leta 1513 pa so jo opustošile čete habsburškega cesarja Maksimilijana I. , ki so uničile trdnjavo Rocca. Leta 1521 je bil vrnjen Beneški republiki, pod katero je ostal do svojega razpada s pogodbo iz Campo Formia leta 1797 .


Od leta 1805 je bilo pod nadzorom francoskega cesarstva do padca Napoleona leta 1814, nato pa je bilo vključeno v Kraljevino Ilirijo , del avstrijskega cesarstva. Vključena v goriško-gradiško (1825) kronsko deželo je od leta 1849 pripadala Avstrijskemu primorju. Prve ladjedelnice so nastale okoli leta 1908, med njimi je podjetje Cantiere Navale Triestino gradilo parnike za linijsko družbo Austro-Americana Line s sedežem v Trstu. Med prvo svetovno vojno so mesto leta 1915 zavzele italijanske sile in je postalo zaledje med krvoločnimi soškimi bitkami, po Kobariški bitki leta 1917 ga je za kratek čas ponovno zavzela Avstro-Ogrska , leta 1918 pa se je vrnilo Italiji. Ladjedelnice so bile v ogorčenih bojih močno poškodovane in so jih morali pozneje obnoviti. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto večkrat bombardirano in močno poškodovano, po kapitulaciji Kraljevine Italije je postalo središče italijanskega odpora, ob koncu vojne pa so ga za kratek čas zasedle jugoslovanske čete. 1. maja 1945 je Tržič dosegel IX. korpus jugoslovanske armade v okviru tako imenovane Tržaška operacija. Pozno popoldne istega dne so možje 2. novozelandske divizije prispeli v mesto iz Veneta in se tu srečali z Jugoslovani, preden so nadaljevali proti Julijski prestolnici. Tržič je ostal pod Titovo okupacijo do 12. junija 1945, ko je uprava mesta prešla v roke zaveznikov.


Tržič je pomembno industrijsko središče s tovarno letal, tekstila, kemikalij in z rafinerijo nafte. V tamkajšnji ladjedelnici Fincantieri gradijo največje potniške križarke. S skoraj 30.000 prebivalci (konec 2022) je po velikosti na petem mestu v Furlaniji - Julijski krajini, urbana aglomeracija (somestje) Tržiča skupaj z bližnjim Štarancanom (dobrih 7.000) in sosednjimi Ronkami (okoli 12.000) pa šteje le nekaj manj kot 50.000 ljudi in je četrta največja urbana celota v deželi. V bližini je tudi glavno letališče v Furlaniji-Julijski krajini, tržaško letališče v Ronkah.

Skozi Tržič poteka tudi lokalna cesta do Gradeža.

Sosednje občine

Ronke (Ronchi dei Legionari) Zastava Italije Italija Doberdob (Doberdò del Lago) Zastava Italije Italija
Štarancan (Staranzano) Zastava Italije Italija Doberdob (Doberdò del Lago) Zastava Italije Italija
   Tržič    
Štarancan (Staranzano) Zastava Italije Italija Devin - Nabrežina (Duino-Aurisina) Zastava Italije Italija

Galerija

  • Župnijska cerkev sv. Ambroža
    Župnijska cerkev sv. Ambroža
  • Trdnjava Rocca
    Trdnjava Rocca
  • Tovarna Adria v Tržiču med avstrijskim obstreljevanjem med prvo svetovno vojno
    Tovarna Adria v Tržiču med avstrijskim obstreljevanjem med prvo svetovno vojno
  • Beneška palača
    Beneška palača

Sklici

  1. ↑ http://www.comune.monfalcone.go.it/ambienti/comune_monfalcone/unica/allegati/struttura_portale/20167121639190.Mappa%20barban%20(DEFINITVA).pdf%7Ctitolo=Mappa delle zone umide costiere del monfalconese|pubblicazione=Lacus Timavii|urlmorto=sì
  2. ↑ https://www.friulioggi.it/cultura/curiosita-friuli/punto-piu-nord-mediterraneo-friuli-venezia-giulia/%7Ctitolo=Forse non tutti sanno che in Fvg c'è il punto più a nord del Mediterraneo|sito=Friuli Oggi il quotidiano del Friuli | Notizie dal Friuli|data=2021-09-24|accesso=2022-01-30
  3. ↑ https://www.comune.monfalcone.go.it/it/ambiente-e-territorio-18542/territorio-18543%7Csito= Comune di Monfalcone |titolo= Territorio|accesso=30 gennaio 2022
  4. ↑ http://www.italiapedia.it/comune-di-monfalcone_Storia-031-012%7Ctitolo=ITALIAPEDIA | Comune di Monfalcone - Storia|accesso=2022-01-30}}
  5. ↑ Touring Club Italia: Gorizia e provincia: Grado, la laguna, il Collio, Redipuglia, l'Isonzo page 103: "...attraverso un «priviliegium imperiale» Ottone I assegnò nel 967 il «vicus Panzani», primo nucleo abitato della futura Monfalcone, al patriarca di Aquileia."; in English: "...through a priviliegium imperiale of the year 967, Otto I granted the territory called vicus Panzani, the original nucleus of the future village of Monfalcone, to the patriarch of Aquileia."

Viri

  • Andrej Bandelj; in sod. (2010). Tržaško in Goriško. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. COBISS 250355456. ISBN 978-961-254-184-2.
  • Brecelj, Marijan (1983). Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom. Mohorjeva družba Celje. COBISS 21146112.

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tržič.
Stub icon

Ta članek o geografiji Italije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tržič,_Gorica&oldid=6366883«