Pojdi na vsebino

Samostalnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Redakcija 5396349 uporabnika 92.37.38.238 (pogovor) razveljavljena
Oznaka: razveljavitev
Vrstica 15: Vrstica 15:
Edninski samostalniki imajo le edninsko obliko, dvojine in množine ni možno tvoriti. Mednje sodijo skupna, snovna in pojmovna imena, kolikor so edninska (npr. ''gospoda'', ''železo'', ''lepota'').<ref name=ESJ>Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.</ref>
Edninski samostalniki imajo le edninsko obliko, dvojine in množine ni možno tvoriti. Mednje sodijo skupna, snovna in pojmovna imena, kolikor so edninska (npr. ''gospoda'', ''železo'', ''lepota'').<ref name=ESJ>Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.</ref>


Množinski samostalnik je samostalnik, ki ima v množini tudi drugačen pomen (npr. ''ribe'' kot snovno ime, ''metuljnice'' kot ime za rastlinsko vrsto). Kadar pa ima samostalnik le množinsko obliko, gre za t. i. samomnožinski samostalnik (npr. ''možgani'', ''Vevče'', samomnožinska je tudi oblika ''ljudje'').<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.</ref>
Množinski samostalnik je samostalnik, ki ima v množini tudi drugačen pomen (npr. ''ribe'' kot snovno ime, ''metuljnice'' kot ime za rastlinsko vrsto). Kadar pa ima samostalnik le množinsko obliko, gre za t. i. samomnožinski samostalnik.<ref>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.</ref>


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 11:29, 2. februar 2021

Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme. Skupaj s samostalniškim zaimkom in posamostaljeno pridevniško besedo sodi med samostalniške besede. Za razliko od pridevnika, ta stoji sam.

Samostalniku lahko določimo spol (v slovenščini moški, ženski ali srednji: npr. korak, lipa, mesto), število (ednina, dvojina, množina), sklon, določnost (slovenski samostalniki so določni) in sklanjatev ter naglasni tip.[1]

Skladenjske vloge

V stavku lahko ima samostalnik naslednje skladenjske vloge:

Samostalnik se lahko veže s prilastkom (Danes je najdaljši dan v letu.) ali pa ima sam vlogo prilastka (Popil je vrč piva.).

Edninski in množinski samostalniki

Edninski samostalniki imajo le edninsko obliko, dvojine in množine ni možno tvoriti. Mednje sodijo skupna, snovna in pojmovna imena, kolikor so edninska (npr. gospoda, železo, lepota).[1]

Množinski samostalnik je samostalnik, ki ima v množini tudi drugačen pomen (npr. ribe kot snovno ime, metuljnice kot ime za rastlinsko vrsto). Kadar pa ima samostalnik le množinsko obliko, gre za t. i. samomnožinski samostalnik.[2]

Sklici

  1. 1,0 1,1 Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
  2. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.