Pojdi na vsebino

Nebesni disk iz Nebre: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
63.307 urejanj
m np
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
63.307 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4: Vrstica 4:
'''Nebesni disk iz Nebre''' je [[bron]]ast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno [[patina|patino]] in [[intarzija|intarzijo]] z zlatimi simboli. Te se običajno razlaga kot sonce ali polna luna, lunarni polmesec in zvezde (vključno z gruča, ki se razlaga kot [[Gostosevci |Plejade]]). Kasneje sta bila dodana dva zlata loka ob straneh, ki označujeta kot med solsticiji. Končni dodatek je bil še en lok na dnu, obdan z več potezami (z negotovim pomenom, ki se razlaga različno kot sončna barka s številnimi vesli, kot [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] ali kot [[mavrica]]).
'''Nebesni disk iz Nebre''' je [[bron]]ast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno [[patina|patino]] in [[intarzija|intarzijo]] z zlatimi simboli. Te se običajno razlaga kot sonce ali polna luna, lunarni polmesec in zvezde (vključno z gruča, ki se razlaga kot [[Gostosevci |Plejade]]). Kasneje sta bila dodana dva zlata loka ob straneh, ki označujeta kot med solsticiji. Končni dodatek je bil še en lok na dnu, obdan z več potezami (z negotovim pomenom, ki se razlaga različno kot sončna barka s številnimi vesli, kot [[Rimska cesta (galaksija)|Rimska cesta]] ali kot [[mavrica]]).


Disk je pripisan najdišču v bližini Nebre, [[Saška-Anhalt]], v [[Nemčija|Nemčiji]] in asociativno datiran v c. 1600 pr. n. št., povezan je z [[bronasta doba|bronastodobno]] [[Unjetiška kultura|kulturo Únětice] ((nemško Aunjetitz)).
Disk je pripisan najdišču v bližini Nebre, [[Saška-Anhalt]], v [[Nemčija|Nemčiji]] in asociativno datiran v c. 1600 pr. n. št., povezan je z [[bronasta doba|bronastodobno]] [[Unjetiška kultura|kulturo Únětice]] ((nemško Aunjetitz)).


Disk je ni podoben nobenemu znanemu umetniškemu slogu iz obdobja in je bil na začetku osumljen, da je ponaredek, zdaj pa je splošno sprejeto kot verodostojno.
Disk je ni podoben nobenemu znanemu umetniškemu slogu iz obdobja in je bil na začetku osumljen, da je ponaredek, zdaj pa je splošno sprejeto kot verodostojno.

Redakcija: 16:41, 1. september 2017

Nebesni disk iz Nebre
Druga slika v Pergamonskem muzeju.

Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli. Te se običajno razlaga kot sonce ali polna luna, lunarni polmesec in zvezde (vključno z gruča, ki se razlaga kot Plejade). Kasneje sta bila dodana dva zlata loka ob straneh, ki označujeta kot med solsticiji. Končni dodatek je bil še en lok na dnu, obdan z več potezami (z negotovim pomenom, ki se razlaga različno kot sončna barka s številnimi vesli, kot Rimska cesta ali kot mavrica).

Disk je pripisan najdišču v bližini Nebre, Saška-Anhalt, v Nemčiji in asociativno datiran v c. 1600 pr. n. št., povezan je z bronastodobno kulturo Únětice ((nemško Aunjetitz)).

Disk je ni podoben nobenemu znanemu umetniškemu slogu iz obdobja in je bil na začetku osumljen, da je ponaredek, zdaj pa je splošno sprejeto kot verodostojno.

Nebesni disk iz Nebre je najstarejša konkretna slika svetovnega kozmosa. Junija 2013 je bil vključen v Unescov register svetovnega spomina in imenovan kot »ena najpomembnejših arheoloških najdb v 20. stoletju«. [1]

Odkritje

Leta 1999 sta Henry Westphal in Mario Renner odkrila disk, dva bronasta meča, dva sekiri, dleto in drobce spiralnih zapestnic, medtem ko sta iskala zaklad s kovinskim detektorjem. Arheološki artefakti so last dežele Saška-Anhalt. Iskalci so delali brez licence in vedeli, da njihova dejavnost pomeni plenjenje in je bila nezakonita. Poškodovali so disk z lopato in uničili del nahajališča. Naslednji dan sta Westphal in Renner prodala celotno najdbo za 31.000 DM prodajalcu v Kölnu. Zaklad je v naslednjih dveh letih spremenil lastnike v Nemčiji, pri čemer je bil prodan za milijon DM. Do leta 2001 je postal javno znan njegov obstoj. Februarja 2002 je državni arheolog Harald Meller kupil disk v operaciji pod vodstvom policije v Baslu od para, ki ga je dal na črni trg za 700.000 DM. [2] Prvotna iskalca so na koncu izsledili. V sporazumu o krivdi sta vodila policijo in arheologe na mesto odkritja. Arheologi so odprli najdišče in odkrili dokaze, ki podpirajo zahtevke plenilcev. Obstajajo sledi bronastih artefaktov, zemlja na kraju samem pa se ujema z vzorci tal, ki se držijo na artefaktih. Disk in njegove spremljevalne najdbe se zdaj razstavljeni v Državnem muzeju prazgodovine v Halleju.

Oba roparja sta septembra 2003 dobila štiri mesece in deset mesecev kazni od sodišča v Naumburgu. Pritožila sta se, vendar se je pritožbeno sodišče odločilo za šest in dvanajst mesecev.

Mesto odkritja je prazgodovinska ograda, ki obkroža vrh višine 252 m v gozdu Ziegelrode, znanem kot Mittelberg, približno 60 km zahodno od Leipziga. Znano je, da je bila okolica v neolitski dobi naseljena, gozd Ziegelrode pa vsebuje približno 1000 gomil.

Ograda je usmerjena tako, da se zdi, da sonce postavlja vse solsticije za goro Brocken, najvišjo goro sredogorja Harz, približno 80 km severozahodno. Lovca na zaklad sta trdila, da so bili odkriti artefakti znotraj jame, znotraj ograjenega prostora.

Datacija

Bronast meč najden z diskom
Druge povezane najdbe: dleto, sekire, zapestnice

Natančno datiranje Nebesnega diska iz Nebre je odvisno od datacije številnega orožja iz bronaste dobe, ki je bilo na voljo za prodajo z diskom in za katere je bilo rečeno, da je iz istega najdišča. Te sekire in meči so tipološko datirani sredi 2. tisočletja pred našim štetjem. To oceno je potrdila radiokarbonska datacija brezovega delca, najdenega na enem izmed mečev med letoma 1600 in 1560 pr. n. št.. To ustreza datumu groba, v katerem je disk verjetno ležal že več generacij.

Izvor kovine

Po začetni analizi elementov v sledeh s pomočjo rentgenske fluorescence, ki jo je izvedel E. Pernicke, nato pa Univerza v Freibergu, baker izvira iz Bischofshofna v Avstriji, zlato pa naj bi izhajalo iz Karpatov [3]. Najnovejša analiza je pokazala, da je bilo zlato, uporabljeno v prvi fazi, iz reke Carnon v Cornwallu. [4] Vsebina kositra v bronu je bila tudi iz Cornwalla. [5]

Zgodovina

Ohranjen disk je nastajal v štirih fazah (Meller 2004):

  1. Na začetku je bilo na disku trideset drobnih okroglih zlatih krogov, velika krožna plošča in pritrjena velika plošča v obliki polmeseca. Krožna plošča se razlaga bodisi kot Sonce bodisi polna Luna, oblika kot polmesec Lune (ali bodisi Sonce ali Luna, ki se spreminja v mrk), pike kot zvezde, s sedmimi pikami, ki verjetno predstavljajo Plejade.
  2. Na neki poznejši datum sta bila na nasprotnih robovih diska dodana dva loka (zgrajena iz zlata drugačnega izvora, kot kažejo njihove kemične nečistoče). Da bi naredili prostor za te loke, je bil iz leve strani premaknjen en majhen krog v središče diska, dva kroga na desni pa sta bila prekrita, tako da je ostalo trideset vidnih. Dva loka ležita pod kotom 82 °, ki označuje kot med poletnim in zimskim solsticijem na zemljepisni širini pri Mittelbergu (51 ° N). Glede na to, da se loka nanašata na sončne pojave je verjetno, da krožna plošča predstavlja Sonce in ne Luno.
  3. Končni dodatek je bil še en lok na dnu, "sončna barka", znova izdelan iz zlata drugega izvora.
  4. Do trenutka, ko je bil disk zakopan, je imel tudi devetintrideset ali štirideset izvrtin okoli perimetra, vsaka približno 3 mm v premeru.
  • 1) Na levi strani polna Luna, na desni strani krajec, med in zgoraj Plejade.
    1) Na levi strani polna Luna, na desni strani krajec, med in zgoraj Plejade.
  • 2) Na obzorju so bile dodane luknje za cone sončnega vzhoda in zahoda; posamezne zvezde so bile premaknjene in / ali pokrite.
    2) Na obzorju so bile dodane luknje za cone sončnega vzhoda in zahoda; posamezne zvezde so bile premaknjene in / ali pokrite.
  • 3) Dodatek "sončna barka"
    3) Dodatek "sončna barka"
  • 4) Disk v trenutnem stanju (obnovljena je bila zvezda in del Sonca ali polne Lune)
    4) Disk v trenutnem stanju (obnovljena je bila zvezda in del Sonca ali polne Lune)

Pomen

Disk je lahko astronomski instrument, pa tudi predmet verskega pomena. Modro-zelena patina brona je bila namerni del prvotnega artefakta [6].

Če je verodostojno, odkritje pomeni, da je astronomsko znanje in sposobnosti ljudi evropske bronaste dobe vključevalo natančno opazovanje letnega poteka Sonca in kot med naraščajočim in zahajajočim na poletni in zimski solsticij. Medtem ko so bili starejši zemeljski in megalitski astronomski kompleksi, kot sta Goseck krog in Stonehenge, že uporabljeni za označevanje solsticijev, je disk najstarejši znani »prenosni instrument«, ki omogoča takšne meritve. Pásztor pa ne vidi nobenega dokaza, da je disk praktična naprava za sončne meritve. [7]

Euan MacKie predlaga, da se lahko Nebesni disk iz Nebre poveže z sončnim koledarjem, ki ga je Aleksander Thom izdelal iz analize stoječih kamnov v Veliki Britaniji. [8]

Verodostojnost

V začetku so sumili, da je disk mogoče arheološki ponaredek. Peter Schauer z Univerze v Regensburgu v Nemčiji je leta 2005 trdil, da je Nebesni disk iz Nebre ponaredil in da bi lahko dokazal, da bi se patina diska lahko ustvarila v urinu, klorovodikovi kislini in z gorečo baklo v kratkem času. Na sodišču je moral priznati, da nikoli ni imel diska v svojih rokah, za razliko od osemnajstih znanstvenikov, ki so pregledali disk. [9]

Richard Harrison, profesor evropske prazgodovine na Univerzi v Bristolu in strokovnjak za Beakerjevo ljudstvo, je dovolil, da je njegov začetni odziv citiran v dokumentarcu BBC: [10]

«Ko sem prvič slišal za Nebesni disk iz Nebre, sem mislil, da je to šala, res sem mislil, da je to ponaredek. Ker je to izjemen del, da ne bi presenetil nobenega od nas, da je pametni kovač pripravil to v zaprti sobi in ga prodal za veliko denarja.«"

Čeprav Harrison ni videl Nebesnega diska ko je bil opravljen intervju, je bil njegov skepticizem na tej točki smiseln, vendar je disk danes široko sprejet kot avtentičen in je datiran približno 1600 pr. n. št. zaradi tipološke klasifikacije povezanih najdb. Ker predmet ni bil izkopan z arheološkimi metodami, se lahko ustvari tudi njegov zahtevan izvor, zato je overjanje odvisno od mikrofotografije korozijskih kristalov, ki ustvarjajo slike, ki jih nekdo ne bi mogel reproducirati.

Nebesni disk – center za obiskovalce blizu Nebre

Harald Meller, ki je v aprilu 2008 predaval Društvu Škotskih antikvariatov, je dal seznam dejstev, ki podpirajo avtentičnost diska, ki je bil najden na Mittelbergu. Najbolj prepričljivo je bilo poznejše odkritje arheologov - v jami, v kateri so plenilci rekli, da so našli kovine - delček zlatega lista, ki se natančno prilega vrzeli, ki je v zlatem listu pokrit s simbolom "Sonce", ko je bil originalno obnovljen.

Razstava

Disk je bil središče razstave z naslovom Der geschmiedete Himmel, ki je prikazovala 1600 artefaktov iz bronaste dobe, vključno s Trundholmsko sončno kočijo, prikazane v Halleju od 15. oktobra 2004 do 22. maja 2005, od 1. julija do 22. maja do oktobra 2005 v Københavnu, od 9. novembra 2005 do 5. februarja 2006 na Dunaju, od 10. marca do 16. julija 2006 v Mannheimu ter od 29. septembra 2006 do 25. februarja 2007 v Baslu.

20. junija 2007 je bil blizu nahajališča v Nebri odprt center za obiskovalce.

Disk je del stalne razstave v Landesmuseum für Vorgeschichte (Državni muzej zgodovine) v Halleju.

Pravna vprašanja

Država Saška-Anhalt je registrirala disk kot blagovno znamko, kar je povzročilo dve tožbi. Leta 2003 je Saška-Anhalt uspešno tožila mesto Querfurt za prikazovanje diska na spominkih. Saška-Anhalt je tudi uspešno tožila založbi Piper in Heyne za abstraktni prikaz diska na platnicah. [11] Magdeburgsko sodišče je ocenilo pomembnost zadeve v skladu z nemškim zakonom o avtorskih pravicah. Zagovorniki so trdili, da je bil disk v bronasti dobi že "kultni predmet", zato je vsa zaščita intelektualne lastnine, ki je povezana z njim, že davno potekla. Tožnik pa je nasprotno trdil, da so editio princeps na disku nedavne in v skladu z nemškim pravom zaščitene 25 let, do leta 2027. Še ena trditev se je nanašala na vprašanje ali je mogoče pomembno umetniško delo registrirati kot blagovno znamko.

Sklici

  1. ↑ »Nebra Sky Disc«. Unesco memory of the World. 2013.
  2. ↑ Meller, H. (Januar 2004). »Star search«. National Geographic: 76–8.
  3. ↑ Pernicka, E.; Wunderlich, C-H. »Naturwissenschaftliche Untersuchungen an den Funden von Nebra«. Archäologie in Sachsen-Anhalt. 1/02: 24–29. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |last-author-amp= (predlagano je |name-list-style=) (pomoč)
  4. ↑ Ehser, Anja; Borg, Gregor; Pernicka, Ernst (2011). »Provenance of the gold of the Early Bronze Age Nebra Sky Disk, central Germany: geochemical characterization of natural gold from Cornwall«. European Journal of Mineralogy. 23 (6): 895–910. doi:10.1127/0935-1221/2011/0023-2140. Pridobljeno 12. novembra 2013.
  5. ↑ M. Haustein, C. Gillis and E. Pernicka, Tin isotopy: a new method for solving old questions, Archaeometry Published Online: Feb 22 2010.
  6. ↑ Meller, H (2002). »Die Himmelsscheibe von Nebra – ein frühbronzezeitlicher Fund von außergewohnlicher Bedeutung«. Archäeologie in Sachsen-Anhalt. 1/02: 7–30.
  7. ↑ Pásztor, Emilia (2015), »Nebra Disk«, v Ruggles, Clive L. N. (ur.), Handbook of Archaeoastronomy and Ethnoastronomy, New York: Springer Science+Business Media, str. 1349–1356, doi:10.1007/978-1-4614-6141-8_128, ISBN 978-1-4614-6140-1
  8. ↑ MacKie, E (2006). »New evidence for a professional priesthood in the European Early Bronze Age?«. V Todd W. Bostwick; Bryan Bates (ur.). Viewing the Sky Through Past and Present Cultures: Selected Papers from the Oxford VII International Conference on Archaeoastronomy. Pueblo Grande Ruin and Irrigation Sites Anthropological Papers. Zv. 15. City of Phoenix Parks and Recreation Department. str. 343–362. ISBN 1-882572-38-6.
  9. ↑ »Himmelsscheibe von Nebra - Eine Komödie der Irrungen« (v German). Frankfurter Allgemeine Zeitung. 17. marec 2005. Pridobljeno 12. maja 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  10. ↑ »BBC - Science & Nature - Horizon - Secrets of the Star Disc«. BBC. 2004. Pridobljeno 25. marca 2008.
  11. ↑ Himmelsscheibe von Nebra http://www.kalkriese.de/Himmelsscheibe_von_Nebra.html

Literatura

  • Ute Kaufholz: Sonne, Mond und Sterne. Das Geheimnis der Himmelsscheibe. Anderbeck, Anderbeck 2004, ISBN 3-937751-05-X
  • Landesamt für Archäologie Sachsen-Anhalt (Hrsg.): Archäologie in Sachsen-Anhalt. Dt. Verl. d. Wissenschaften, Halle 1.2002, S.7–31. ISSN 0072-940X
  • Frank Hagen von Liegnitz: Die Sonnenfrau Weihnachtsgabe der WeserStrom Genossenschaft, Bremen 2002.
  • Harald Meller (Hrsg.): Der geschmiedete Himmel. Die weite Welt im Herzen Europas vor 3600 Jahren. Ausstellungskatalog. Theiss-Verlag, Stuttgart 2004, ISBN 3-8062-1907-9
  • Katja Näther, Sven Näther: Akte Nebra – Keine Sonne auf der Himmelsscheibe? Naether, Wilhelmshorst 2004, ISBN 3-934858-02-3
  • National Geographic Deutschland. Gruner + Jahr, Hamburg 2004,1, S.38–61, ISBN 3-936559-85-6
  • Uwe Reichert: Der geschmiedete Himmel. in: Spektrum der Wissenschaft. Heidelberg 2004,11, S.52–59. ISSN 0170-2971
  • Ch. Sommerfeld : ...Sterne mal Sterne durch Sonne ist Mond - Bemerkungen über die Nebra-Scheibe, Praehistorische Zeitschrift, 87(1) 2012, S. 110-131. ISSN 1613-0804
  • Der Sternenkult der Ur-Germanen. Titelbericht im Nachrichtenmagazin DER SPIEGEL vom 25.11.2002.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Nebesni disk iz Nebre.


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nebesni_disk_iz_Nebre&oldid=4891501«