Vesolje: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:26, 11. maj 2017

Znana prispodoba Vesolja. Nicolas Camille Flammarion, lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998

nne domen spet ne boš delu

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 [[slika:Universum.jpg|thumb|right|250px|Znana prispodoba Vesolja. [[Nicolas Camille Flammarion]], [[Flammarionov lesorez|lesores]], Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998]]
+nne domen spet ne boš delu
-'''Vesólje''' ali '''vsemírje''' je [[pojem]], s katerim so v prvi polovici 20. stoletja imenovali celotni [[prostor-čas|prostorsko-časovni]] [[kontinuum]], v katerem se živi skupaj s [[snov]]jo in [[energija|energijo]]. Tudi bivajoča bitja so snovna. V tem smislu v največjem [[merilo|merilu]] poskuša razumeti Vesolje [[kozmologija]] - [[znanost]], ki se je razvila iz [[astronomija|astronomije]] in [[fizika|fizike]]. V drugi polovici 20. stoletja je razvoj [[opazovalna kozmologija|opazovalne kozmologije]], imenovane tudi [[fizikalna kozmologija]], razdelil pomen [[beseda|besede]] '''Vesolje''' med opazovalnimi in [[teoretična kozmologija|teoretičnimi kozmologi]]. V opazovalni kozmologiji po navadi opuščajo upanje opazovanja celotnega prostorsko-časovnega kontinuuma, teoretični kozmologi pa niso izgubili upanja najti najbolj razumljiva razmišljanja za modeliranje celotnega prostor-časa, navkljub velikim težavam pri predstavljanju kakršnekoli izkustvene zvezanosti s takšnimi razmišljanji in tveganosti preiti v [[matafizika|metafiziko]].
-== Etimologija ==
-=== Slovenščina in slovanski jeziki ===
-Beseda vesolje etimološko ni povsem pojasnjena.<ref name="snoj_1997">{{sktxt|Snoj|1997|p=713}}.</ref> Gre morda za ljudskoetimološko naslonitev. V [[stara cerkvena slovanščina|stari cerkveni slovanščini]] je <tt>vъsel'enaja</tt> 'naseljena zemlja', <tt>obъšte vъsel'enije</tt> 'vesolje', rusko вселенная 'vesolje' in je dobesedni [[kalk]] [[stara grščina|starogrške]] besede [[ekumena]]<ref>{{sktxt|Vasmer|2004|loc=§ 1, str. 363}}.</ref> {{jezik-el2|[[:en:wikt:οἰκουμένη|οἰκουμένη]]}}: oikouménē (ge) 'naseljena (zemlja)' in 'cel svet', kar vsebuje žensko obliko trpnega deležnika glagola [[:en:wikt:οἰκέω|οἰκέω]]: oikeō 'stanujem, naselim'. Slovensko *vesoljni je morda nastalo iz *vьsь vъsel'enъjь (svetъ) 'ves' in določno obliko trpnega deležnika glagola *vъseliti 'naseliti, vseliti'. Podoben izvor ima ruska besda. Najpogostejša definicija za vesolje se pri starogrških filozofih kaže pri [[pitagorejci]]h {{jezik-el2|τὸ πᾶν}}: to pan ('vse'), in vključuje celotno [[snov]] ({{jezik-el2|τὸ ὅλον}}: to olon) in celoten kozmos ({{jezik-el2|τὸ κενόν}}: to kenon).<ref>{{sktxt|Grjaznov|2004}}.</ref>
-[[Sebastijan Krelj|Krelj]] in drugi [[protestantizem|protestantski]] pisci so rabili <tt>vʃe ulnu</tt>, rodilnik <tt>vʃiga olniga</tt> in gre mogoče za sklop iz <tt>*ves voljni</tt> 'celoten, vseobsegajoč', kar je dobesedno *'od vse (božje) volje'.<ref name="snoj_1997" />
-== Širjenje, starost, prapok ==
-Najpomembnejši rezultat kozmologije, da se [[širjenje Vesolja|Vesolje širi]], izhaja iz opazovanj [[rdeči premik|rdečih premikov]] in določitve [[Hubblov zakona|Hubblovega zakona]]. Če se predstavi to širjenje nazaj v [[čas]]u, se pride do [[točka|točkovne]] [[gravitacijska singularnost|gravitacijske singularnosti]] za Vesolje, precej abstraktne [[matematika|matematične]] predstave, ki lahko, ali pa tudi ne, odgovarja resničnosti. Na ta način se je razvila teorija [[prapok]]a ali velikega poka, ki je prevladujoči model današnje kozmologije. '''Ničti čas''' prapoka se je zgodil pred približno 13,7 milijardami (13,782{{e|9}}) [[leto|let]] (glej [[Hubblov čas]]) (ali približno 60,9 [[kozmično leto|kozmičnih let]]), z napako samo 200 milijonov let (0,9 kozmičnega leta) na podlagi podatkov [[NASA|Nasine]] raziskovalne Wilkisonsonove mikrovalovne anizotropične sonde [[WMAP]].
-Osnovno podobo prapoka se lahko danes vidi v dejstvu, da se bolj oddaljene [[galaksija|galaksije]] hitreje oddaljujejo od bližnjih. Drugi pokazatelj prapoka je kozmično [[mikrovalovi|mikrovalovno]] [[prasevanje|prasevanje ozadja]], precej oslabljeno sevanje, ki izvira iz časa kmalu po prapoku. To sevanje je izredno enakomerno v vseh smereh. To posebnost sevanja so kozmologi poskusili pojasniti z začetnim obdobjem hitrega [[inflacijski model Vesolja|napihnjenja]], ki je sledilo prapoku, saj zelo oddaljeni predeli Vesolja med sabo drugače niso mogli vplivati drug na drugega.
-[[slika:Hubble ultra deep field.jpg|thumb|right|250px|Slika najbolj oddaljenega predela Vesolja. Slika [[NASA]]/[[Evropska vesoljska agencija|ESA]]/S. Bekwith (STScl) in skupina HUDF.]]
-=== Velikost Vesolja in opazljivo vesolje ===
-{{glavni|opazljivo vesolje}}
-Ne ve se, ali je Vesolje prostorsko končno ali [[neskončnost|neskončno]], čeprav je večina teoretikov trenutno naklonjena neskončnemu Vesolju. Če je Vesolje končno, se lahko vpraša, kaj je onstran njega. Če se reče »nič«, se s tem ni našel odgovor, kajti »nič« je tudi prostor. Če pa je Vesolje neskončno, si je treba predstavljati nekaj, kar se prav gotovo ne da. Reče se lahko le, da je Vesolje morda »končno«, a neomejeno.
-'''Opazljivo vesolje''' (ali '''vidno vesolje''') z vsemi predeli prostora, ki je lahko vplivalo na vse od prapoka, je vsekakor končno. Čeprav je Vesolje staro približno 13,7 milijard let, se lahko danes zaradi razširjanja prostora opazuje [[astronomsko telo|telesa]], ki so dosti bolj oddaljena. Rob vidnega Vesolja je od nas tako oddaljen približno 46,5 milijard [[svetlobno leto|sv.l.]] ali 14 milijard [[parsek]]ov. V opazljivem vesolju je po predvidevanjih približno 10<sup>80</sup> atomov. Prostornina opazljivega vesolja pa približno 3{{e|80}} metrov (če se predvidi, da je prostor popolnoma okrogel). Opazljivo vesolje vsebuje približno [[1 E21|7{{e|22}}]] [[zvezda|zvezd]], ki so združene v približno [[1 E10|10<sup>10</sup>]] galaksij. Galaksije same naprej tvorijo skupine in jate in [[superjata|superjate]]. Število galaksij lahko s pomočjo opazovanj Širokokotne kamere [[Hubblov vesoljski daljnogled|Hubblovega vesoljskega daljnogleda]] tudi naraste.
-Večina poljudnih in člankov profesionalnih raziskav v kozmologiji po navadi uporablja pojem »Vesolja«, kadar je mišljeno »opazljivo vesolje«.
-Živi se v središču opazljivega vesolja v navideznem protislovju s [[Kopernikovo načelo|Kopernikovim načelom]], ki govori o tem, da je Vesolje bolj ali manj enakomerno in nima nekega odlikovanega središča. To je zaradi končne [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]] in tudi opazuje se dogodke v preteklosti. Če se gleda vedno dlje, se vidi dogodke, ki so vedno bližje meji ničtega časa v modelu prapoka. Ker svetloba potuje proti nam v vsaki smeri z enako [[hitrost]]jo, se tako živi v središču našega opazljivega vesolja.
-[[slika:NGC4676.jpg|thumb|right|250px|[[Trk]]ajoči galaksiji v [[Berenikini kodri (ozvezdje)|Berenikinih kodrih]] (Com) s skupnim imenom [[NGC 4676]] »Miši«. Slika [[NASA]]/[[Hubblov vesoljski daljnogled|HST]].]]
-=== Razlogi za obstoj in smisel Vesolja ===
-[[Stephen Hawking|Hawking]] je zapisal: »Človeku ne bi bilo treba reči, da je Bog zagnal vesolje tako, da teče na neki poljuben način, ki ga ne moremo razumeti. Moja teorija ne pravi ničesar o obstoju Boga - le to pravi, da se On ne more obnašati, kakor bi se mu zazdelo.« In še: »Čeprav znanost morda lahko reši vprašanje nastanka vesolja, pa ne zna odgovoriti na vprašanje: zakaj se vesolje sploh muči s svojim obstojem? Odgovora na to vprašanje ne poznam.« [Hawking 1994].
-Če se na grobo oceni, se lahko dobi tudi število planetov v Vesolju, podobnih Zemlji, ki znaša približno [[1 E15|5{{e|15}}]]. Verjetnost, da so življenja na njih razvita v enakih fazah, je majhna.
-== Oblika Vesolja ==
-{{Glavni|oblika Vesolja|zgradba Vesolja}}
-Pomembno odprto vprašanje kozmologije je [[oblika Vesolja]].
-Prvo, ali je Vesolje »ravno«, oziroma ali v velikem merilu velja [[Pitagorov izrek]]. Trenutno večina kozmologov verjame, da je opazljivo vesolje (skoraj) ravno, ravno tako kakor je (skoraj) ravna [[Zemlja]].
-Drugo, ali je Vesolje večkratno povezano. Vesolje je po standardnem modelu prapoka brez prostorske meje, lahko pa je končno v prostoru. To se lahko razume s sicer slabo dvorazsežno primerjavo. Zemljina površina nima robu, ima pa končno površino. Boljše predstave pa skoraj ni. Lahko se misli tudi o valju in se zamisli, da se sprehaja po običajnem prostoru. Nekako se v mislih stakne skupaj oba konca valja, ne da bi se ga upognilo. Tudi to je dvorazsežni prostor, vendar s končno površino in za razliko od površine Zemlje je raven, tako da lahko služi kot boljši model.
-Točno govoreč se lahko imenuje zgoraj omenjene zvezde in galaksije slike zvezd in galaksij, ker je možno, da je Vesolje končno in tako majhno, da se lahko vidi enkrat ali večkrat okrog njega. Resnično število zelo oddaljenih zvezd in galaksij je tako lahko manjše. V teku so opazovanja, ki bodo potrdila, ali je to res ali ne.
-Novi pogled na Vesolje je omogočil [[astrometrija|astrometrični]] satelit [[Hipparcos]], iztreljen leta 1989 s katerim so premerili zvezde do oddaljenosti 200 sv.l. Nova spoznanja kažejo, da je opazljivo vesolje nekako 10 % večje, kot so domnevali prej.
-== Usoda Vesolja ==
-Odvisno od povprečne gostote snovi in energije v Vesolju, se bo Vesolje ali večno razširjalo ali pa bo prevladovala težnost in se bo morebiti sesedlo samo vase v »[[veliki zdrk|velikem zdrku]]« ali »[[veliki kolaps|velikem kolapsu]]«. Trenutno kaže, da je za to premalo mase in energije in celo, da širjenje Vesolja narašča in se bo širilo vekomaj.Glej tudi [[končna usoda Vesolja]], [[toplotna smrt Vesolja]].
-== Mnogovesolje ==
-Obstajajo razmišljanja, da obstaja več vesolij v večnivojskem mnogovesolju. Masa, ki v takšnem vesolju pade v [[črna luknja|črno luknjo]], je lahko prapok, ki naredi drugo vesolje. Vsekakor takšnih zamisli trenutno ne morejo preveriti in so le spretna umovanja.
-=== Drugi pojmi ===
-Skozi zgodovino so uporabili različne [[beseda|besede]] za označitev »celotnega prostora«, vključno s sopomenkami v različnih [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] »nebesa«, »kozmos« in »svet«.
-Večinoma se sicer besede kot je [[svet]] in soznačnice v različnih jezikih sedaj nanašajo na [[planet]] Zemljo, včasih pa se nanašajo tudi na vse, kar obstaja.
-Pri pojmu mnogovesolja, ki vsebuje veliko »vesolij« (pisano z malo), je Vesolje, pisano z veliko, eno izmed njih.
-== Glej tudi ==
-* [[fizika osnovnih delcev]]
-* [[standardni model]]
-* [[kritična gostota]]
-* [[Einsteinovo vesolje]]
-* [[otroško vesolje]]
-* [[popolna teorija poenotenja]]
-* [[splošna teorija relativnosti]]
-* [[teorija velikega poenotenja]]
-* [[teorija vsega]]
-* [[Olbersov paradoks]]
-* [[znanstvena fantastika]]
-* [[vesoljsko plovilo]]
-== Sklici ==
-{{sklici|1}}
-== Viri ==
-{{refbegin|2}}
-* {{citat|last1= Grjaznov|first1= A. Ju.|url= http://www.astronet.ru/db/msg/1197634|title=Логика Космоса (физика античной Греции)|date= 2004-04-15|publisher= astronet.ru|language=ru|ref= harv}}
-* {{citat|last1= Hawking|first1= Stephen|authorlink1= Stephen Hawking|date= 1994|title= Črne luknje in otroška vesolja ''(Black holes and baby Universes, 1993'') |publisher= DMFA S|location= Ljubljana|pages= 149|ref= harv}}, (prevod Mirjam Galičič)
-* {{citat|last1= Hawking|first1= Stephen|authorlink1= Stephen Hawking|date= 2002|title= Vesolje v orehovi lupini ''(The Universe in a Nutshell, 2001''|publisher= Učila International|location= Tržič|pages= 216|ref= harv}}, (prevod Mirjam Galičič)
-* {{citat|last1= Snoj|first1= Marko|authorlink= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|year= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648|ref= harv}}
-* {{citat|last1= Vasmer|first1= Max|authorlink1= Max Vasmer|title=Этимологический словарь русского языка|date= 2004|publisher= |location= Moskva|ref= harv}}
-{{refend}}
-== Zunanje povezave ==
-{{Wikislovar|vesolje|Vesolje}}
-{{Wikinavedek}}
-{{kategorija v Zbirki|Universe}}
-* [[Arno Penzias]], ''Moj pogled na Vesolje'', (prevod Andrej Guštin) [[Spika (revija)|Spika]] '''2''' (1994) [http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vesolje/teksti/penzias.htm Kvarkadabra]
-* [[Jure Zupan]]: '' Kako se lahko neskončno vesolje še naprej širi?''  [http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/nesk_vesolje.htm Kvarkadabra]
-* Jure Zupan, ''O standardnem in stacionarnem modelu vesolja'', [http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vprasanja/teksti/kozmoloski_modeli.htm Kvarkadabra]
-* [[Sašo Dolenc]], ''Kako, da je vesolje nastalo iz nič'',  [http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/vesolje_iz_nic.htm Kvarkadabra]
-* [[Giordano Bruno]], ''O neskončnem, vesolju in svetovih - prvi dialog'', Kvarkadabra 9, '''4''' (2001): [http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/bruno_neskoncno_1.htm Kvarkadabra]
-* Jure Zupanc, ''Število galaksij v vesolju'',  [http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/stevilo_galaksij.htm Kvarkadabra]
-* Richard Powell: ''Atlas Vesolja'' (''An Atlas of the Universe'') {{ikona en}}: [http://www.atlasoftheuniverse.com/index.html Vrsta slik v različnih merilih s pojasnitvami] {{ikona en}}
-* [http://www.geometrygames.org/TorusGames/html/IntroToTorus.html Intuitivni pripomočki za ravno, neomejeno Vesolje (igre :)] {{ikona en}}
-* [http://web.archive.org/web/20030411094824/http://www.space.com/scienceastronomy/age_universe_030103.html Starost Vesolja na Space.Com] {{ikona en}}
-* [http://www.radio-astronomy.net Astronomski radio] {{ikona en}}
-* [http://www.pbs.org/wgbh/nova/elegant/program.html NOVA Science:The Elegant Universe] {{ikona en}}
-* [http://otiss.wordpress.com/7-m-teorija-in-dimenzije-prostora/ Ciklično vesolje]
-{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
 [[Kategorija:Astronomija]]
@@ Vrstica 119: / Vrstica 8: @@
 [[Kategorija:Kozmologija]]
 [[Kategorija:Vesolje]]
-{{normativna kontrola}}